Kako poteka sprejemanje evropske zakonodaje?

Ker Evropski parlament spoznava, da Evropejci premalo poznamo, kako poteka zakonodajni postopek na ravni Unije, so o tem pripravili video, ki sprejemanje zakonodaje primerja z videoigro.

Prva stopnja »igre« se navadno začne pri Evropski komisiji, ki svoj predlog zakonskega akta pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu EU. Zgodi pa se lahko tudi, da se zakonodajni postopek začne na pobudo evropskih državljanov, evropskih poslancev, skupine držav članic, Evropske centralne banke, Evropskega sodišča in Evropske investicijske banke.

Ko je predlog zakona v parlamentu, je za poročanje o stališču poslancev do zakona izbran poročevalec, ki o tem pripravi poročilo. O poročilu in morebitnih amandmajih nato odloča pristojni odbor Evropskega parlamenta. Sledi še obravnava in glasovanje o zakonu na plenarnem zasedanju.

Svojo različico potrjenega zakona nato Evropski parlament pošlje Svetu EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice. Če ga ta odobri, je zakon sprejet. Če pa Svet ne odobri stališča Evropskega parlamenta, mora sprejeti svojega in ga z izčrpnim pojasnilom o razlogih za drugačno stališče poslati nazaj Evropskemu parlamentu. Sledi druga stopnja v igri.

Poslanci imajo na tej stopnji tri možnosti: Lahko potrdijo predlog Sveta EU in zakon je tako sprejet; lahko zavrnejo zakon in ga s tem »pokopajo«; ali pa dopolnjenega vrnejo spet Svetu EU v ponovno odločanje. Če Svet novi predlog odobri, je zakon sprejet. Če ne, pa igre še ni nujno konec. Predsednik Sveta in predsednik Evropskega parlamenta morata sklicati še sestanek Spravnega odbora, kjer poskušajo predstavniki obeh institucij skleniti dogovor, sprejemljiv za obe strani, pri čemer posreduje tudi Komisija. Če kompromisa ne uspejo doseči, pa se zakonodajni postopek tu ustavi. Če pa jim le uspe, gredo naprej v tretjo stopnjo igre – tretje branje zakona.

V tretjem branju amandmaji niso več dovoljeni. Parlament o zakonu odloča z večino oddanih glasov, Svet EU pa odloča s kvalificirano večino. Več si lahko sicer preberete na tejle povezavi.

Poleg rednega zakonodajnega postopka poznamo še t.i. posebni zakonodajni postopek. S tem postopkom se sprejemajo letni proračun EU (ne pa tudi finančna perspektiva oziroma večletni proračun EU), ukrepi za boj proti diskriminaciji ter zakonodaja s področja socialnega varstva, kmetijstva, davčne politike in konkurence.

Pravo Evropske unije velja vzporedno s pravom držav članic, lahko pa ima celo prednost pred nacionalno zakonodajo. Pravni viri so ustanovne pogodbe, na katerih temelji Unija, uredbe, direktive, sklepi, priporočila in mnenja, ki jih sprejemajo institucije EU, mednarodni sporazumi in sodna praksa Sodišča. (er)