Svoboda je prav v teh stvareh

Ker mag. Matevža Krivica kot pravnika in njegovo družbeno angažiranost izjemno spoštujem, sem natančno prebral njegov odziv na članek Svoboda je prav v teh stvareh, v katerem sem predstavil argumente za prenehanje mandata poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen že pred izvolitvijo v parlament. Mag. Krivic vztraja, da „časovna komponenta“ (veljavnost tretje alineje 9. člena Zakona o poslancih samo za poslance, ki bi bili obsojeni po pridobitvi mandata) tako očitno izhaja iz gramatikalne in logične interpretacije te določbe, da se mu tega v dosedanji razpravi niti ni zdelo potrebno utemeljevati. Tega žal ni storil niti v odzivu na moje pisanje, kjer zgolj ponovi, da so v primeru poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen že pred izvolitvijo, volivci to dejstvo torej v času volitev že poznali. Da navedena zakonska določba gramatikalno ni tako nedvoumna kot trdi mag. Krivic izhaja že iz različnih argumentacij, ki jih imamo o njej različni pravniki. Tudi pri preostalih petih razlogih za prenehanje mandata, ki so našteti v isti zakonski določbi ni tako zelo enoznačno, da morajo nujno nastopiti po nastopu mandata, da bi le ta po zakonu prenehal. Ni si namreč prav težko predstavljati situacije, ko je izvoljeni poslanec v času med kandidaturo in izvolitvijo oziroma potrditvijo mandata bodisi postal trajno nezmožen za opravljanje funkcije bodisi nastopil neko drugo funkcijo, nezdružljivo s poslansko. Kaj torej v teh primerih? O dodatnem argumentu piše tudi dr. Matej Accetto v kolumni Težavno vprašanje obsojenih poslancev objavljeni na portalu Ius info. Sprašuje se: „…je »biti obsojen« opis trenutka ali stanja? Če trenutka, katerega trenutka: izreka sodbe na prvostopenjskem sodišču, vročitve sodbe, trenutka pravnomočnosti obsodbe po izčrpanju rednih pravnih sredstev?“ in sklene, da zakonske določbe „nemara vendarle ni mogoče razlagati brez presoje širšega konteksta, namena zakonodajalca in upoštevanja temeljnih načel pravnega sistema“. Za dr. Accetta, ki se mu zdi vprašanje težavno, se delo z argumentacijo torej začne, kjer se za mag. Krivica, ki se mu zdi vprašanje preprosto, pravzaprav konča. Tudi sam sem mnenja, da je vprašanje vredno dodatnega razmisleka in še kakega argumenta, tudi s strani mag. Krivica. Tisti o »seznanjenosti volivcev s pravnomočno obsodbo«, ki ga je podal v svojem odzivu, me, že zaradi dejstva, da volivci in volivke na volitvah volimo liste in ne posamičnih kandidatov neposredno, ne prepriča.