Sholastika ali kubizem

Spoštovana ga. Maja Novak,

s kolumno Sholastika in kubizem ste znova zabili „glavico na žebljico“. Dobesedno tako. „Kajti namreč“ (kot je v plodnih letih Pavlihe v svoje komentarje vpletal veseljak s totega konca in poleg legendarnega Zlatousta uperil prst v tak ali drugačen problem, nesmisel, absurd ... na katerikoli ravni funkcioniranja takratne skupne države): glavo dajete pri polni zavesti na tnalo slovenske javnosti; enako velja za prav tako človeško čutečo in pri zdravi pameti go. Heni Erceg za javnost obeh novopečenih EU (menda dobro-)sosed.

Obožujem izraz sufražetka, saj od začetka 20. stoletja pove srž: pripadnica gibanja (Google pravi, da moške oblike ni) za volilno pravico in enakopravnost žensk in posledično za vse drugokategorne; dandanes je to skoraj ekvivalent čarovništvu, gnusu nad čemerkoli drugačnem, pa naj se ji/mu reče ženska, homoseksualec, spolno pravoverno naravnan/a, multiseksual(ec)ka, lezbijka, samohranil(ec)ka, maničnodepresivrni ljubitelj školjk ali klošar.

Moja domovina-država pa „menda“ (kot utopična res publica) vedno znova presenečeno odkriva sranje „prejšnjih“, a ji je bolj po duši aliteracija in se pač preprosto in po svoje - zajebava; z nami in posledično sama s sabo. Čigava že je?!

Znova „kajti namreč“: če je najbolj znani domovalec dobovske Puščave deležen tolikšne medijske in obče pozornosti (tudi tole pisanje se, žal, vrti okrog tega), država pa je v riti (od kod sploh samoumevnost, da si zmagovalci volitev take ali drugačne provenience v časih, ki so več kot kritični, že kar na začetku namesto na koncu opravljenega zaupanega jim dela nazdravljajo in je njihova slaščičarsko vedno izvirna torta velikanska? Da ne bi kdo ostal brez?! Fuck me, bi dejal chef Gordon Ramsey.), me je tudi nove vlade in delitve visokih funkcij samo še - strah.

Tretji „kajti namreč“: kaže, da tudi z nemajhno vplivnostjo, kljub upadajočemu številu aktivnih duhovnikov, še vedno dokaj udobno pozicionirane slovenske RKC (ki dosledno pozablja na ustavno ločenost cerkve in države; mašni Rode si je urbi et orbi 15. avgusta ’14, na marijinovnebovzetje, v maši privoščil poduk vsem nam, butalcem zagamanim, o tem, kaj – za božjo voljo! - demokracija je in kaj to ni), vse bolj lezemo v sholastiko, namesto da bi bili kreativni v vsakem pogledu in vsaj malček kubistični.

Glede na trmo vsak dan svečeprižigajočega bolj starodobno kot SDS-podmladkarskega odbora 2014, ki kot njihov vodja, „ne priznava te države in sodišč“, je več kot umesten vaš predlog, da bi bile seje parlamenta (vsaj najkrucialnejše, ki za preživetje države terjajo večinsko udeležbo poslancev) res na oddelku dobovske Puščave. Press (tak ali drugačen) se bo moral pač znajti.