Prvič, drugič, tretjič … in četrtič?

Ali lahko kdo v Ljubljani ustavi Zorana Jankovića?

Čez dober teden, 10. septembra, je zadnji dan, ko lahko volivci, liste, stranke vložijo kandidaturo za nastop na lokalnih volitvah. Prve volitve po zamenjavi vlade bodo zaradi različnih razlogov pomemben preizkus za več strank.

V Ljubljani je kandidaturo znova napovedal Zoran Janković. Zmagal naj bi še v četrto. »Ljubljančani me imajo radi, najbolje se počutim na gradbišču,« je dejal človek, ki je pomagal razbiti prejšnjo vlado, nato pa se njegova Pozitivna Slovenija ni več uvrstila v parlament. Janković ima seveda prav, kljub poročilu Komisije za preprečevanje korupcije in različnim sodnim preiskavam ima v Ljubljani še vedno veliko zaveznikov. In če levi blok ne bo našel močnega protikandidata, bo Janković s svojo listo (in ne več stranko) zmagal. Meščani ga pač dojemajo kot dobrega župana, podobno kakor ga slovenski volivci dojemamo kot slabega politika. A vladanje v Ljubljani ne bo preprosto. Njegova lista skoraj zagotovo ne bo dobila absolutne večine, konec bo enotirne mestne uprave. Župan Janković bo moral v mestnem svetu sprejemati kompromise, kovati zavezništva, tega pa na državnozborski ravni ni bil sposoben.

Druge leve stranke imen svojih kandidatov ne razkrivajo. SD je h kandidaturi za ljubljanskega župana nagovarjala odhajajočega direktorja Cankarjevega doma Mitjo Rotovnika; za zdaj je še vedno med evidentiranimi. Rotovnik je sicer spomladi trdil, da »morajo priti novi, mladi obrazi, mi starejši pa se moramo počasi upokojiti«. In dodal, da ga stranka »skoraj zagotovo ne bo prepričala«, da bi zares kandidiral. Morda pa se bo Rotovnik pojavil tudi v kakšnih drugih političnih kombinacijah …

Še večji politični problem ima SMC, ki je na državnozborskih volitvah v Ljubljani zmagala. Stanka, ki vodi vlado, je nastala hitro, brez prave baze, ima veliko javno podporo in si na lokalnih volitvah ne sme privoščiti spodrsljaja. V njej za zdaj molčijo o svojih kandidatih. Podobno je z Združeno levico, ki je močna v urbanih središčih. Tam bo zagotovo kandidirala, ponekod pa naj bi se povezala tudi s kakšno lokalno iniciativo. Vse nove stranke si morajo za preživetje sicer zgraditi dober sistem lokalnih odborov. Članstvo v lokalnih občinskih svetih strankam prinaša denar, vpliv in nekaj politične samozavesti. Trenutno jo najbolj potrebuje SLS, stranka, ki je poleti izpadla iz parlamenta. Na lokalnih volitvah leta 2010 je SLS dobila 52 županov, 42 iz SLS in 10 s skupnih list.

Volitve seveda ne bodo samo v Ljubljani, v Mariboru bo na preizkušnji »vstajniški župan«, v politiko se vrača Franc Kangler s svojo listo, oblikuje se nova »Fronta za Maribor«. V Kopru bo Boris Popovič, ki mesto vodi že od leta 2002, med predvolilno tekmo obiskoval sodišča, volitve pa bodo prvič tudi v najmlajši slovenski občini Ankaran, kjer bo za župana med drugim kandidiral Gašpar Gašpar Mišič, politični podpornik koprskega župana, ki nasprotuje samostojni občini Ankaran.

Lokalne volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra. Potekale bodo v 212 slovenskih občinah. Odhajajoča vlada je napovedala zmanjšanje števila občin in veliko reorganizacijo, med prednostnimi nalogami nove vlade pa tega ni.