Davki, ki jih ne znamo pobrati

Prejšnji mesec je upravno sodišče v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg odločilo, da tako imenovana tantrična masaža zagotavlja spolne užitke, zato morajo biti masažni saloni, ki jo ponujajo, obdavčeni enako kot javne hiše, svingerski klubi, FKK-savne, striptiz klubi in druge ustanove, v katerih so na voljo spolne storitve.

Nemško sodišče se je te teme lotilo po pritožbi Monice Kochs, lastnice masažnega salona v Stuttgartu, ki se je na sodišče obrnila zaradi 840 evrov dodatnega davka. Lokalne oblasti so jo namreč obdavčile po enaki stopnji kot poslovne subjekte, ki ponujajo spolne storitve, čeprav je ugovarjala, da tantrična masaža sicer zajema tudi predel spolovil, a poglavitni namen masaže »ni spolni užitek, marveč holistično ugodje in samozavedanje«. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da njen lokal spada med podjetja, ki ponujajo možnost spolnih užitkov, zato so odmerjene davščine povsem upravičene in v skladu z zakonom o obdavčenju spolnih storitev, ki so ga z namenom reguliranja prostitucije v deželi Baden-Württemberg sprejeli leta 2012.

Nemški primer je z vidika okrepljenega boja proti sivi ekonomiji in še posebej prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je 18. avgusta objavila Finančna uprava RS (FURS), zanimiv tudi za Slovenijo, kjer je vse več ’erotičnih masažnih studiev’ z dodatno ponudbo v obliki senzualnih masaž s ’happy endingom’ oziroma ’srečnim koncem’, vse pod geslom: »Masaža do vrhunca je nekaj, kar sodobni moški nujno potrebuje.«

Čeprav so erotične masaže na voljo tudi ženskam in parom, ciljna publika vendarle ostajajo moški, do srečnega konca pa se lahko prebijejo na najrazličnejše načine: ena gola maserka, dve goli maserki, uniformirana maserka (fetiš masaža), ’footjob’ (masaža s stopali), v enem od salonov celo z masažo prostate. Drugače od ’masažnih salonov’ z začetka devetdesetih let, ki so spolne storitve ponujali pod šifro tajska masaža, ti erotični masažni studii ponudbo javno oglašujejo v isti sapi z opozorilom, da klasičnih spolnih odnosov ne ponujajo, zato v njihovem tantrično senzualnem naboru storitev ni nič spornega.

Po neuradnih ocenah slovenska trgovina s spolnimi storitvami ustvari letni promet 40 milijonov evrov, kajpada neobdavčenih.

Drži, spolnosti v klasičnem pomenu res ne ponujajo, nedvomno pa ponujajo spolne užitke, zato smo na FURS naslovili vprašanje, ali so erotični masažni studii obdavčeni po višji stopnji od klasičnih masažnih salonov. »Šifra, ki bi bila ustrezna za dejavnost masažnih salonov, ki ponujajo spolne storitve, ne obstaja. V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti bi bila zanje ustrezna kombinacija šifer 96.040 (dejavnosti za nego telesa) in 96.090 (druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene) ter 96.09.12 po novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA), kamor spada tudi prostitucija. Glavna dejavnost je tista, s katero poslovni subjekt ustvari največ dodane vrednosti oziroma prihodka. Obe dejavnosti, torej tako klasična kot ’erotična’ masaža, sta obdavčeni po splošni stopnji. Za namene obdavčitve se dohodki iz prostitucije obravnavajo enakovredno z ostalimi obdavčljivimi dohodki,« so pojasnili.

Zakona o dodatnem obdavčenju spolnih storitev torej še ni na obzorju, to pa najbrž zato, ker v Sloveniji prostitucija še ni legalizirana. Nemčija je prostitucijo legalizirala leta 2002, o regulaciji in konkretnih davkih, ki bi se v proračun stekali iz tega naslova, pa so prvič začeli javno razpravljati dve leti kasneje na sejah mestnega sveta v Kölnu, in sicer na pobudo nemških Zelenih in stranke CDU, ki jo vodi Angela Merkel. Prvo leto po uvedbi davka na spolne storitve se je samo v kölnski mestni blagajni nabralo dodatnih 900 tisoč evrov.

Davčna regulativa spolnih storitev je v Nemčiji v različnih deželah različna, a ker gre za transakcije, ki se večinoma plačujejo v gotovini, morajo v deželi Baden-Württemberg vsi registrirani bordeli, erotični masažni saloni, striptiz klubi in njim podobne ustanove plačevati davek 150 evrov na mesec za vsako spolno delavko ali spolnega delavca, ki sodeluje s podjetjem, registrirani spolne delavke in spolni delavci, ne glede na to, ali poklic opravljajo samostojno ali v javni hiši, pa plačujejo davek 25 evrov na dan. V mestnih predelih, kjer ulična prostitucija ni izrecno prepovedana, obstaja možnost plačevanja nočne tarife šest evrov, ki jo spolne delavke lahko poravnajo na posebnih avtomatih.

Med pomembnimi novostmi prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so tudi višje globe za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. V to kategorijo kakopak sodi tudi velika večina spolnih delavk, ki se redno ali občasno ukvarjajo z zagotavljanjem spolnih storitev, takih pa je v Sloveniji po neuradnih podatkih od 1500 do 2500. Globe za delo na črno so doslej znašale od 208,64 do 1877,81 evra, po novem pa od 1000 in 7000 evrov. Za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali v primeru pridobljene protipravne premoženjske koristi, višje od 5000 evrov, je zagrožena globa trikrat višja od predpisane. Po neuradnih ocenah slovenska trgovina s spolnimi storitvami ustvari letni promet 40 milijonov evrov, kajpada neobdavčenih, zato smo na FURS-u povprašali tudi, kako bodo preverjali anonimne prijave glede erotičnih masaž in zagotavljanja spolnih storitev, ki potekajo v zasebnih stanovanjih, navadno pa jih izvajajo fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. »V kolikor so registrirani kot masažni saloni, se bodo nadzori opravljali enako kot pri drugih subjektih, ki so registrirani za to dejavnost. Finančna uprava RS ima pooblastilo, da lahko vstopi na vsa zemljišča in v vse objekte in poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti ali pridobivanje dohodkov. Pri tem se za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot lokacijo, na kateri opravlja dejavnost,« pojasnjujejo pri FURS-u in dodajajo: »Finančni inšpektorji bodo lahko vstopali tudi v stanovanja in zasebne prostore, vendar le z dovoljenjem lastnika oziroma z odločbo pristojnega sodišča, če bo obstajal utemeljen sum, da v stanovanju poteka dejavnost oziroma se v njem opravljajo dela, ki so v nasprotju z novim zakonom. Predlog za izdajo odredbe lahko na sodišču vloži prekrškovni organ, ki je pristojen za izvajanje zakona, torej Finančna uprava RS.«

Doma se torej lahko pohvalimo s ponudbo in storitvami erotičnih masažnih salonov, očitno pa nam primanjkuje sprostitvenih centrov, ki ponujajo ’celovito storitev’, vsaj sodeč po številu Slovencev, ki se odpravljajo v Avstrijo, kjer delujejo številni erotični wellness centri oziroma FKK-savne. Po preverjenih, a neuradnih podatkih samo nam najbližji Andiamo v Beljaku vsak dan v povprečju obišče 150 gostov in ti na mesec ustvarijo blizu dva milijona evrov prometa, se pravi vsako leto 24 milijonov evrov. Približno deset odstotkov klientele naj bi bilo iz Slovenije, po hitrem izračunu pa Slovenci v Beljaku za spolne storitve pustijo skoraj poltretji milijon evrov na leto in s tem znatno prispevajo v avstrijski proračun. Zato nas je zanimalo, ali ’informiranje o nujnosti legalizacije dejavnosti’, ki ga FURS poudarja v zadnjem sporočilu za javnost, velja tudi za prostitucijo. »V omenjenem delu se je sporočilo za javnost nanašalo na vse dejavnosti in nobene dejavnosti nismo posebej izpostavljali,« so povedali in pojasnili, da je v Sloveniji prostitucija dekriminalizirana od 31. julija 2003 in opredeljena kot poklic v uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev pod šifro 5149.04 in kot dejavnost v standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2008, pod šifro 96.090. »Če posameznik, pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen za opravljanje dela oziroma dejavnosti, se šteje kot delo na črno,« dodaja FURS.