12. 9. 2014 | Mladina 37 | Ekonomija
Bitcoin bankomata
O (ne)obdavčitvi digitalnih valut
Bitcoin bankomat v ljubljanskem hotelu Slon
© Borut Krajnc
Digitalna valuta bitcoin ima v Sloveniji privržence že vse od leta 2009, ko je neki anonimnež, ki se predstavlja pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, svetu prvič predstavil »elektronske kovance«. V prestolnici sta že dva bankomata, na katerih je mogoče evre zamenjati v elektronsko valuto. Na prvem, postavljenem v hostlu Trezor, bitcoine lahko zgolj kupimo. Na drugem, ki je v hotelu Slon, pa lahko v zameno za bitcoine dobimo evre. Prednost bankomatov pred spletnimi menjalnimi borzami je hitrost: na borze digitalnih valut se je namreč treba prijaviti, upravljavcem sporočiti osebne podatke, nakazati denar in šele nato lahko začnemo trgovati. Oboji, bankomati in borze, sicer zaračunavajo provizijo, kar »kakovost« digitalnih valut malce poslabša.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Ekonomija
Bitcoin bankomat v ljubljanskem hotelu Slon
© Borut Krajnc
Digitalna valuta bitcoin ima v Sloveniji privržence že vse od leta 2009, ko je neki anonimnež, ki se predstavlja pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, svetu prvič predstavil »elektronske kovance«. V prestolnici sta že dva bankomata, na katerih je mogoče evre zamenjati v elektronsko valuto. Na prvem, postavljenem v hostlu Trezor, bitcoine lahko zgolj kupimo. Na drugem, ki je v hotelu Slon, pa lahko v zameno za bitcoine dobimo evre. Prednost bankomatov pred spletnimi menjalnimi borzami je hitrost: na borze digitalnih valut se je namreč treba prijaviti, upravljavcem sporočiti osebne podatke, nakazati denar in šele nato lahko začnemo trgovati. Oboji, bankomati in borze, sicer zaračunavajo provizijo, kar »kakovost« digitalnih valut malce poslabša.
Uveljavitev bitcoina in drugih digitalnih valut ni povezana samo z revolucionarnostjo protokola, s čimer so jih »navadnim ljudem« poskušali prikupiti začetni entuziasti. Je predvsem posledica špekulacij, ki so vrednost valutne enote konec leta 2013 dvignile tja proti tisočaku, kar je pritegnilo medije, medijsko poročanje pa nato množice, ki so v digitalnih valutah zaslutile možnost hitrega zaslužka. Število bitcoinov in drugih digitalnih valut je namreč omejeno, zato se je uveljavila predpostavka, da bo cena enote ves čas rasla. Kdor bi prej investiral, bi lahko imel dobiček na račun tistih, ki bi to storili pozneje. Od tod tudi primerjava bitcoina s piramidalnimi shemami.
Zaradi omejene količine enot so bitcoin tudi primerjali z investicijskim zlatom. Podobna pa sta si še po nečem: morebitni dobiček fizičnih oseb od preprodaje zlata in bitcoinov je neobdavčen. Če torej kdo zasluži s špekuliranjem z digitalno valuto, država ne pobere davka od dobička. Za bitcoin to morda velja zaradi ureditve, da je neobdavčeno tudi trgovanje z drugimi valutami.
Pri vseh teh »davčnih izjemah« pa je vprašanje, zakaj so ravno to izjeme. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, je recimo zlato oproščeno tudi plačila DDV-ja, to pa zato, da bi se vzpostavil enakopravnejši položaj med investicijami v zlato in drugimi finančnimi naložbami, ki so prav tako oproščene plačila DDV-ja. Zakaj torej špekulacije s »pravimi« in digitalnimi valutami niso obdavčene?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.