Celične banke

V Sloveniji imamo tri zasebne družbe, ki staršem novorojenčkov za precej zasoljeno ceno ponujajo 20-letno shranjevanje krvi iz popkovine, pridobljene ob rojstvu. Ta je izredno bogata s krvotvornimi matičnimi celicami, ki jih je mogoče uporabiti za zdravljenje številnih hudih krvnih bolezni. A pozor, pogosto je te bolezni treba zdraviti z matičnimi celicami drugega, sorodnega ali nesorodnega darovalca, ne pa z lastnimi, avtolognimi.

»Dejanska koristnost takega shranjevanja (za lastno uporabo, op. a.) še ni znanstveno podkrepljena, saj je verjetnost, da bo otrok, katerega popokovnična kri se shranjuje, v otroštvu zbolel za maligno boleznijo in potreboval presaditev lastnih matičnih celic, izjemno majhna, če vzamemo v obzir le tiste bolezni, ki jih zdravimo danes,« so v najnovejšem članku na to temo zapisali strokovnjaki z Zavoda za transfuzijsko medicino. »Ob sedanjih načelih presajanja je verjetnost, da bomo zboleli in potrebovali presadek lastnih krvotvornih matičnih celic do starosti 20 let, okrog 0,02 odstotka, do starosti 40 let okrog 0,05 odstotka in do starosti 70 let okrog 0,23 odstotka.«

Dejansko nobena od v Sloveniji prisotnih zasebnih bank popkovnične krvi do danes ni izdala še niti enega shranjenega vzorca. To je sicer dobra novica, saj pomeni, da ga noben otrok še ni potreboval. Nakazuje pa tudi izjemno majhno verjetnost, da ga kdaj bo. Komercialne banke, pišejo strokovnjaki z zavoda, »zavajajo starše z navajanjem uporabnosti lastnih matičnih celic za indikacije, ki se v resnici nanašajo na zdravljenje z matičnimi celicami drugih darovalcev ali pa celo z drugimi vrstami matičnih celic«.

Skupina za presajanje krvotvornih matičnih celic, ki je strokovno telo ljubljanskega Kliničnega centra, je že pred leti izdala mnenje, v katerem izrecno odsvetuje shranjevanje popkovnične krvi za lastno uporabo in poziva k darovanju v javno banko. To v Sloveniji vzdržuje Zavod za transfuzijsko medicino, v njej shranjeni vzorci pa so vpisani v svetovni register in na voljo komurkoli, ki bi jih potreboval.

A strokovni direktor zavoda dr. Primož Rožman opozarja, da slovenski strokovnjaki pred leti res niso podprli shranjevanja za lastno uporabo, »vendar se to mnenje z razvojem tehnologij in regenerativne medicine spreminja, zato se dogajajo bistvene spremembe strokovnih stališč tudi na področju klinične uporabe«.

Vodja dejavnosti presajanja krvotvornih matičnih celic v Kliničnem centru dr. Samo Zver ni takšnega mnenja in poudarja, da je veljavno mnenje Skupine za presajanje krvotvornih matičnih celic še vedno enako. »Za zdaj uporabne vrednosti shranjevanja lastne popkovne krvi ni, lahko pa, da nekoč bo. A na točki, na kateri smo danes, za naše potomce shranjevanje ne prinaša nikakršne oprijemljive koristi.« Kot pravi, je tudi sam popkovnično kri svojega otroka daroval v javno banko. »Če bi menil, da ima lahko od shranjenih celic za lastno uporabo v prihodnje korist, bi mu to zagotovo omogočil.« Je pa res, poudarja, da se v medicini dogajajo tudi preskoki v napredku, ki jih ni mogoče predvideti.

Trem zasebnim bankam popkovnične krvi se je z nekoliko zamude pridružila še prva zasebna banka, ki za podobno visoko plačilo ponuja izolacijo in shranjevanje matičnih celic iz otrokovih mlečnih zob. Trditve o terapevtskih potencialih so na njeni spletni strani še posebej napihnjene, čeprav je število matičnih celic iz tega vira praviloma veliko manjše kot iz popkovnične krvi in je temu primerno pri današnjem znanju uporaba še dodatno omejena. Res pa je, da morda v prihodnosti ne bo. »Treba je vedeti, da bo čez nekaj let namnožitev takih celic tehnološka vsakdanjost,« je prepričan Primož Rožman. Je pa tudi res, da je krvotvorne matične celice v majhnem številu najti v številnih telesnih tekočinah in tkivih. Ko jih bo mogoče brez težav namnožiti (načeloma je za to dovolj ena sama celica), niti popkovnična kri niti mlečni zobje ne bodo edini razpoložljivi vir.