Sladki greh

Članek, ki je namenjen dokazovanju oziroma navajanju primerov političnega kadrovanja v državnih podjetjih v Sloveniji, se začne kar z mojim »primerom«. Novinar se je zadovoljil z nekakšnimi splošnimi sodbami in površnimi ali nepopolnimi podatki, ki jih na noben način ni poskušal preveriti tudi pri meni.

Tako ne drži, da sem »dobil« funkcijo v NS ELES kot politično nagrado, saj sem bil na to funkcijo imenovan pod istimi pravili in postopki kot ostali člani NS ELES. Prav tako ne drži, da ob imenovanju nisem imel izkušenj z energetiko, saj sem pred tem vodil in sodeloval v nadzoru več nadzornih svetov, med drugim tudi energetskega podjetja v javno-zasebni lasti, ki smo ga uspešno sanirali in prestrukturirali prav v času mojega vodenja, vodil pa sem kar nekaj energetskih projektov. Prav tako ne drži, da sem pred nastopom te funkcije bil »le« policist, saj sem v svoji 28 letni karieri ob končanju dela kot policist leta 1989 bil na številnih vodstvenih funkcijah tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Prav tako je danes znano in javno preverljivo, da nisem odstopil zaradi t.i. »črne gradnje«, in ali osebne krivde, temveč zaradi strahovitega medijskega pritiska name, mojo družino in prijatelje. Po letu dni trajajočem inšpekcijskem postopku glede domnevne »črne gradnje« je Inšpektorat za promet, energijo in prostor z odločbo z dne 11. 3. 2014 nedvoumno ugotovil, da je klet, zaradi katere sem moral takrat odstopiti kot minister, legalna gradnja.

Novinar najprej navede, da sem kariero začel kot policist, pa čeprav je bilo to v letih med 1986 in 1989, od takrat naprej pa sem vedno zasedal različne vodstvene funkcije, ki s tem »začetkom« niso imele nobene zveze. Sodeč po članku, naj bi pred domnevno politično namestitvijo opravljal le eno nadzorniško funkcijo, in sicer med letoma 2007 in 2011. To je preverljiva neresnica. Če zanemarim nadzorniške funkcije v 90. letih, ko sem v različnih zasebnih podjetjih zasedal vodstvene funkcije, sem bil v zadnjih desetih letih nadzornik v petih različnih organizacijah, med drugimi tudi v energetiki. Med letoma 2007 in 2010 sem bil tudi predsednik nadzornega sveta Javnega podjetja Ogrevanje Piran d.o.o., ki je bilo takrat v delni lasti Petrola. Vodil sem in nadziral uspešen proces sanacije in prestrukturiranja tega podjetja, ki je obveljal za eno uspešnejših in bolj transparentnih sanacij in privatizacij na področju energetike. Poleg tega sem bil v zadnjih letih tudi član nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe in Regionalnega razvojnega centra Koper, po pooblastilu pa sem zastopal tudi občino Piran na skupščinah Aerodroma Portorož in Casinoja Portorož. Pri delu v občini Piran sem pred osmimi leti vodil uspešen projekt postavitve prve večje sončne elektrarne na Primorskem in energetske sanacije javnih stavb, za kar je občina dobila nagrado kot najuspešnejša občina v Sloveniji na tem področju.

Trditev, da sem funkcijo v gospodarstvu - s tem je verjetno mišljena pozicija člana nadzornega sveta ELES - dobil kot politično nagrado, je žaljiva. V času mojega imenovanja je bil ELES v upravljanju SDH oziroma Sod-a. Postopki imenovanja v nadzorni svet julija 2013 so bili enaki za vse. Imam opravljen izpit za člana nadzornega sveta in izpolnjeval sem vse pogoje za vpis v evidenco potencialnih nadzornikov, kjer se bil vpisan že dve leti prej, še v času obstoja AUKN. Po pogovoru z akreditacijsko komisijo sem bil predlagan v ožji izbor, potem pa me je nadzorni svet Soda predlagal upravi za potrditev. Po kakšni logiki je torej najmanj 18 ljudi različnih strokovnih profilov in političnih prepričanj, ki so potrdili tudi druge člane nadzornih svetov v podjetjih v upravljanju Soda, ravno mene za razliko od vseh ostalih imenovalo za politično nagrado!?

Pri povzetku članka na spletni Mladini daje sedanja objava vtis, kot da se celoten članek nanaša samo name zato prosim za umik teksta v takšni obliki, saj zaradi neresnic škodi mojemu ugledu in imenu.