Vojna v Eko skladu

Eko sklad je javni sklad, v katerega se steka del sredstev od vsakega plačila računa za energijo. Na leto njegovi uslužbenci razdelijo okoli 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih lahko gospodinjstva in podjetja porabijo za naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti in v obnovljive vire energije. Sklad preživlja težke čase. »Vzdušje in delovna vnema večine zaposlenih na Eko skladu je že nekaj časa totalno na psu, delo pa je v zadnjem času zaradi neprestanega uvajanja sprememb paralizirano,« so zaposleni zapisali v anonimnem pismu. Kot so povedali nekateri zaposleni, se je čas za obravnavo vlog z 90 dni podaljšal na 150 dni, na Sklad pa telefonira vse več jeznih prosilcev. »Eko sklad se je iz uspešne institucije, ki je bila kot zgled za nove članice EU večkrat pohvaljena doma in v tujini, prelevil v svojo karikaturo.«

Glavni krivec za to je po njihovem mnenju direktor Milenko Ziherl. Ta nekdanji poslanec SDS je položaj zasedel v začetku lanskega leta, ko je bila na oblasti še vlada Janeza Janše. Uspelo pa mu je šele na tretjem razpisu, saj so prva dva razveljavili.

Dolgoletni direktor Eko sklada Franc Beravs se je prijavil na prva dva razpisa. »Ko je bilo evidentno, da med drugimi prijavljenimi kandidati nimam prave konkurence, so razpis razveljavili. Enako se je zgodilo na drugem razpisu. Kandidata so imeli že izbranega, zaradi česar je bilo treba mene kot močnega kandidata odstraniti iz igre.« Na tretji razpis se ni prijavil. In kot opisujejo zaposleni, se je vse zgodilo hitro. »Razgovorov s kandidati v nasprotju s prejšnjima krogoma izbirnih postopkov sploh niso opravili, čeprav so se na tretji razpis prijavili tudi kandidati, ki na prejšnja razpisa prijave niso oddali.« Končno odločitev o izbiri Ziherla je nadzorni svet sprejel že dan po odprtju prijav. Pa čeprav je bilo že na prvi pogled jasno, da med prijavljenimi kandidati ni imel najboljši referenc. Kot pripovedujejo zaposleni, so sprva z novim direktorjem še skušali sodelovati, bili so prizanesljivi do njegovega pomanjkljivega znanja, nato pa je na avtoritaren način začel uvajati spremembe.

»Kot direktor sem seveda odgovoren za stanje, zato tudi izvajamo ukrepe za sanacijo,« je zatrdil Ziherl. A očitno ti ne gredo v smeri pomiritve razmer in iskanja skupnega jezika, temveč v smeri nadaljnjega zaostrovanja. »Začeli smo z evidentiranjem učinkovitosti posameznih zaposlenih. Do zdaj so se skrivali v kolektivu. To je pravzaprav problem samo enega oddelka, drugi pa so preobremenjeni.« Ziherl ima tudi razlago za nezadovoljstvo. »Če nekomu stopiš na žulj, je nezadovoljen.«

Nadzorni svet sklada zadevo spremlja z varne razdalje, saj se po besedah predsednika Boštjana Petelinca v notranja razmerja v skladu ne sme vmešavati, ker je njegova skrb zgolj ustrezno poslovanje. So pa člani sveta vsebino anonimnega pisma obravnavali na izredni seji in od direktorja zahtevali pojasnila. Morebitni ukrepi bodo po njegovem mogoči šele, če katera od pristojnih služb, ki se ukvarjajo s primerom, odkrije nepravilnosti. Trenutno se namreč s poslovanjem Sklada in postopkom imenovanja direktorja ukvarjajo v Uradu za nadzor proračuna, Inšpektoratu za javno upravo, Inšpektoratu za delo in Komisiji za preprečevanje korupcije.