Brezplačno delo in ludizem

Prosto po Štoparskem vodniku po galaksiji človek z ribo babilonko v možganih naenkrat razume vse govorice vesolja. Kot piše Douglas Adams, je »uboga babilonka, ki je dokončno odpravila vse ovire za sporazumevanje med rasami in civilizacijami, s tem povzročila toliko vojn kot še nobena stvar v zgodovini človeštva«.

Na Inštitutu Jožef Stefan skupaj s partnerji iz Velike Britanije, Španije in Nemčije razvijajo svojo »ribo babilonko«. V sklopu projekta transLectures, ki ga sofinancira evropska komisija, skušajo omogočiti samodejno prepisovanje in prevajanje spletnih izobraževalnih posnetkov, dostopnih na portalih VideoLectures.net in poliMedia. V prizadevanjih, da bi jezikovne modele strojnega prevajanja izpopolnili, so vstopili v pravo malo »vojno« s prevajalci.

Davor Orlič, sodelavec inštituta in soustanovitelj portala VideoLectures, na katerem je prosto dostopnih več tisoč posnetkov akademskih predavanj, je člane zaprte Facebookove skupine Prevajalci, na pomoč! prosil, naj pregledajo čim več posnetkov in prevodov ter jih popravijo. Tako bi njihovo »babilonko« izboljšali. Ker v zameno ni ponudil nobenega plačila, se je nanj, ki je za svoje delo plačan, vsul plaz kritik: »Prevajalci prevajamo, ker je to naš poklic … Ker živimo v svetu, ki temelji na ekonomskem modelu, ki ga poganja denar.« »Za nas ste vi inženir, ki je naredil avtomatske statve. Nam je seveda jasno, da živimo v času, ko se skušajo statve popolnoma avtomatizirati, bomo pa odklonili vsaj to, da bi vam jih izboljševali brez plačila.«

Orličev odgovor, da je le s pomočjo množic (crowdsourcingom) – tako da vsak gledalec videa popravi tudi zgolj eno besedo – mogoče izboljšati jezikovne modele, prevajalcev ni prepričal. Niti ne ideja vzajemnosti, da bi brezplačno pomagali prevesti njim brezplačno dostopno gradivo. »Prikazali so me kot satana,« pravi raziskovalec, po izobrazbi tudi sam prevajalec. Pove še, da so za razvoj začetnih jezikovnih modelov prevajalce plačali, in ponovi, da je za boljše jezikovne modele vseeno nujen crowdsourcing. »Ločiti moramo med brezplačnim delom za javno dobro in zasebnim biznisom.«

»Če bi nagovoril vse, ki so imeli v osnovni šoli angleščino vsaj štiri, bi bil odziv drugačen. Projekt je odlična stvar,« pravi poznavalec prevajalske tehnologije Mišo Djurica, ki se je na Facebooku vključil v razpravo. »Prevajalcem to kruha ne odžira, saj bodo prevedene vsebine, ki verjetno sicer ne bi bile. Korak v pravo smer se mi zdi tudi predlog, da bi prevajalci za vsako spremenjeno besedo dobili manjše plačilo.« Strojno prevajanje besedil (in ne zvočnih zapisov) se sicer uporablja vse pogosteje, pravi Dejan Šušnik, ustanovitelj prevajalske agencije Amidas. »V nekaterih jezikih, kjer je korpus prevodov velik, je strojno prevajanje razmeroma zanesljivo. V slovenščino pa ne. Prav vsak strojni prevod pregledajo še prevajalci. Bo pa prišel čas, ko nas bo stroj nadomestil.«

Morda res, a še ne tako kmalu. Orlič pravi, da se bo morda zgodilo čez 30 let, ko nemara tudi ne bo več ekonomskega modela, utemeljenega na denarju, in bo vsak strah pred stroji in brezposelnostjo odveč.