Janša ne bo več poslanec

Poslanske skupine so napovedale, da bodo glasovale proti sklepu mandatno-volilne komisije državnega zbora, naj se Janši mandat ohrani. Tako bo obveljal drugi sklep komisije, da Janši mandat preneha. Več>>

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je prejšnji teden o mandatu poslanca-zapornika Ivana Janeza Janše sprejela dva sklepa. Plenumu so člani komisije predlagali, naj se izreče o sklepu, da Janši mandat ne preneha. Če bi poslanci glasovali proti temu sklepu, bi obveljal drugi: da bo Janša samo še politik v zaporu. (In ne politični zapornik, kot trdi tablica, postavljena na poslansko klop, kjer Janša ponavadi sedi.)

Franc Jurša (DeSUS) je napovedal, da bi bilo njihovo stališče »ne glede na to, ali bi razpravljali o poslancu ZL, SD, DeSUS ali SMC, isto. Mi ne razmišljamo o imenu in priimku, razmišljamo o tem, zakaj danes tukaj razpravljamo (zaradi kaznivega dejanja Janše)«. Očitki, da bi v primeru kakega drugega poslanca državni zbor gotovo ne odločal o odvzemu mandata, ponavljajo v SDS.

Matjaž Han, predsednik poslanske skupine SD, je dejal: »Ne pridružujemo se stališčem, da lahko oseba v zaporu izvršuje tudi funkcijo poslanca. Gre za izrazito neenakost: prvič v tem, da je poslanec, ki prestaja zaporno kazen, v izrazito neenakem položaju s poslancem, ki zapora ne prestaja. Oba pa predstavljata ljudstvo. Poslanec-zapornik ne more opravljati poslanske funkcije v polnem obsegu, kot to od njega zahteva zakon o poslancih. In pri tem si ne moremo zatiskati oči. In drugič, ta neenakost se kaže tudi v tem, da poslanec, ki prestaja zaporno kazen, to prestaja drugače kot druge osebe, ki so bile obsojena, pa niso kandidirale za poslanca. In tudi pred tem si ne moremo zatiskati oči.«

V imenu Združene levice je nastopil Matjaž Hanžek: »Prvi korak k reševanju krize je vrnitev zaupanja in najprej je treba vrniti zaupanje v politiko. Obljubljali smo predvsem boj proti korupciji. In ne pravno državo, v kateri bi luknje v zakonu uporabljali za zagovarjanje spornih manevrov. Za nas ni dvoma. DZ mora sprejeti samoumevno odločitev. Pogoj o prenehanju mandata je izpolnjen.« Ob seji je sicer Hanžek novinarjem dejal še, da ga vest ne bo pekla, če bo ustavno sodišče presodilo, da je prenehanje Janševega mandata ustavno sporno, s čimer "strašijo" poslanci SDS. »Zavzel pa se bom za to, da se Janši v tem primeru prisodi enaka odškodnina, kot jo je DZ prisodil izbrisanim – 50 evrov na mesec. En mesec sem mu pripravljen kriti sam.«

Jani Möderndorfer je v imenu ZaAB prav tako napovedal glasovanje proti prvemu sklepu mandatno-volilne komisije, saj »smo v poslanski skupini že na ustanovni seji pričakovali, da bo ob potrditvi mandata Janezu Janši nastopil tudi pogoj, da mu mandat preneha«.

Volivcev, ki so odločno glasovali za uveljavitev morale in etike v politiki, ne bodo razočarali v SMC: »Poslanec je človek politike, ki mora živeti za politiko, in ne od politike. Je subjekt moralno-etičnih načel. V tej funkciji obnašanja in dejanj deluje v interesu ljudi in države, doma in v tujini. Poslanci morajo biti tudi ustrezno omejeni. Ko poslanci niso več zmožni primerno zastopati interesov državljanov, jim mandat preneha,« je dejala Simona Kustec Lipicer.

V predstavitvah stališč posameznih poslancev je Branko Grims (SDS) dejal, da je »odvzem mandata Janši zavestna groba kršitev človekovih pravic«. Ne samo Janši, ampak tudi 6000 volivcem, ki so ga volili. »Ko boste doživeli krah na ustavnem sodišču in na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, pričakujem, da vsi odstopite.«

Jasna Murgel iz SMC je že na seji mandatno-volilne komisije na podobne očitke s strani SDS dejala, da državni zbor o Janševem mandatu odloča samo zato, ker »je bilo zagrešeno kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje, ki ga je zagrešil poslanec. Govori se o vseh drugih pravicah, imamo jih, a vzrok za to, da danes odločamo o odvzemu mandata, je kaznivo dejanje, ki ga je zagrešil poslanec. Državni zbor se bo moral izreči, ali v RS veljajo enaka pravila za vse, ali velja 14. člen ustave, enakost pred zakonom. Če to velja, potem ne more biti dvoma v razlago zakona o poslancih. Če pojem pasivne volilne pravice raztegnemo do te mere, da bo zaradi tega izničen pomen druge temeljne človekove pravice – pravice do enakosti pred zakonom –, se to lahko tolmači samo tako, da je poslanec še bolj enak pred drugimi državljani. In poslanec je sam sprejemal zakon o poslancih, ki je tako luknjast, da mu omogoča, da je poslanec, čeprav je obsojen in bi moral biti v zaporu in ne parlamentu.«

Strokovna skupina pravnikov, ki jih je mandatno-volilna komisija prosila za mnenje, je sicer prišla do zaključka, da bi bilo skladno z ustavo Janši mandat odvzeti že po zakonu, možno pa bi bilo tudi, da se mu mandat samo zamrzne, dokler ne odsluži dveletne zaporne kazni – čeprav zakon o poslancih določa, »da poslancu mandat preneha, če je bil s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev«, je v njem tudi določba, da zaporniku »mandat ne preneha, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo«.

Janša nasprotnikov nima samo med kolegi poslanci. Pred parlamentom je ogorčenje nad stranko SDS in tem, da je Janša še poslanec, izrazila skupina protestnikov.