TTIP in drugi akronimi smrti

Za ohranjanje zdrave pameti je koristno ločevati uradne laži od gostilniških resnic. Resnice bi morale biti javne, da bi bila njihova krepostna lepota vsem na očeh, vendar je večina resnic prikritih in tajnih, da ne bi prišle na dan, ker bi potem razgalile velike sramote in hudobije oblasti. Do skritih resnic se dokopljemo lahko sami, pogosto jih izvemo pa kar pri klepetu ob pijači, ki postavijo uradne resnice pogosto na laž. Kar poglejmo.

Naše državne banke so dobile za pokrivanje izgub nekaj milijard dobrodelnih prispevkov iz naših žepov, saj je vse državno vendar last vseh državljanov, zato naj njihove izgube tudi vsi poplačamo. Kdo je pa vse te milijarde pogoltnil, na katere davčne oaze je kdo skril milijone in kdo je vse to odobril, nas pa ne sme brigati, ker je to bančna tajnost. Vse to naj bi bile poslovne skrivnosti, sicer se bo zaupanje v naše banke porušilo. Take uradne vesti širijo prevaranti, zato jih že ob prvem razmisleku po slabo neprespani noči zlahka dobimo na laži. Odkrita resnica je, da smo ravno zaradi prikrivanja izgubili zaupanje v naše banke, bankirje in še v našo oblast. Ob pijači se krepi prepričanje, da je bilo med redkimi izbranci, bankirji in vrhom oblasti vnaprej dogovorjeno, da jim izposojenih milijonov ne bo treba vračati, kar so tudi premeteno izpeljali. Pri tem so prišli na svoj račun tudi zaupni prijatelji svojih prijateljev.

In to še ni vse o njihovih lažeh in naših resnicah. Naša in evropska oblast nam gledata v oči in lažeta o demokraciji, o prostem trgu in novih delovnih mestih ter varčevanju za našo bodočo srečo. Na tajnih pogajanjih o trgovinskih sporazumih med EU in ZDA naklepajo pa novo suženjstvo za bogatenje gospode iz multinacionalk. Resnico krotovičijo za trdno zaprtimi vrati, vendar je prišla na dan. Sedaj kapital vodi politiko in postavlja ter kupuje politike za svoje zasebne interese, vse drugo je samo poceni poulično in lutkovno gledališče, da s tem oblasti zamotijo svoje ljudstvo. Vendar vsi ljudje vse vedo, zato je že znana resnica o sporazumih CETA, TTIP in TISA, katerih botri so zloglasne svetovne organizacije IMF in WTO. Tajni naklepi kapitala so že jasni, to je privatizacija vseh javnih dobrin ( vodni viri, morje, državni gozdovi, semena… ) in vseh javnih storitev ( zdravstvo, izobraževanje, energetika, pošta…). Korporacije bi uveljavile celo svojo zakonodajo, kar pomeni, da pristopne države k tem sporazumom nebi bile več suverene.

Kako naj še zaupamo takim evropskim in domačim oblastem, če v strogi tajnosti pripravljajo pravno preureditev našega sveta tako, da bodo lahko ropali lastne ljudi in naravo ter uničili suverenost držav. Rešimo se lahko samo z uporom, kot je bilo to že uspešno pri nakani za privatizacijo vodnih virov. Z uporom bi preprečili, da bi se ponovila v novi in še bolj zahrbtni obliki medvojna kolaboracija naše posvetne in cerkvene gospode s pohlepnimi tujci.