Startup podjetja predaleč od ciljev?

Ameriško startupovsko sceno pogosto povezujemo z glamurjem in večmilijardnimi investicijami, ki se vedno povrnejo večkratno. Zgled za to je Facebook, ki mu je svet uspelo osvojiti prav s pomočjo zagonskega kapitala – glavne značilnosti, ki razlikuje startup podjetja od navadnih. A nekateri najpomembnejši vlagatelji že opozarjajo, da se bliža obrat. Twitter in od tega družabnega omrežja manj uspešna zagonska podjetja poslujejo z velikimi izgubami. Balon bo morda počil. To sicer za navadne državljane ne bo imelo takšnih posledic, kot jih je imel pok nepremičninsko-bančniškega balona leta 2007, saj so zagonska podjetja rizične investicije privatnih skladov, ki niso »too big to fail«. Trpela naj bi predvsem število in kakovost inovacij. Več>>

V prizadevanjih, da bi našla donosen poslovni model, večina startup podjetij troši več milijonov dolarjev na mesec, BBC poroča o zaskrbljenosti vlagateljev. Veliko teh podjetij bo preprosto »izparelo«, menijo najbolj poučeni, in to kmalu. To naj bi potrjevali podatki o tem, koliko sredstev, ki jih podjetja zberejo v eni od investicijskih faz, je porabljenih v obdobju do naslednje investicijske faze. Vlagatelji ugotavljajo, da se je raven trošenja pri zagonskih podjetjih, ki imajo za sabo že vsaj štiri investicijske faze, dvignila nad raven izgub podjetij iz konca devetdesetih, ko je »počil« t.i. internetni balon. Najbolj trošijo torej zagonska podjetja, ki že imajo in kljub temu da že imajo znatno število uporabnikov.

Za huronsko trošenje in izgube ni krivo samo to, da podjetniki še niso našli pravega načina, kako služiti s storitvijo, ki jo nudijo, ali to, da najemajo prevelike in preveč luksuzne prostore. Kriva je tudi vse večja konkurenca med največjimi startupi: prostora je samo za en Twitter, en Facebook, en Uber, a so si pogosto storitve podjetij tako zelo podobne, da je samo marketing tisti, ki naredi razliko (v številu uporabnikov in tržnem deležu) – marketinške akcije pa niso zastonj. »Ko si enkrat v tej igri, si ne moreš privoščiti, da ne bi poskusil biti zmagovalec. In to veliko stane,« je za BBC dejal Bill Reichert iz Garage Technology Ventures. Čeprav podjetja ne ustvarjajo dobička, jih morajo torej investitorji še naprej financirati, v upanju, da ga nekoč bodo.

Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji mediji vse pogosteje poročajo o uspehih startup podjetij. Vlada jih opisuje kot »gonilo gospodarskega razvoja«, otroci pa se pri šolskih krožkih učijo, kako jih ustanavljati, je pisal Klemen Košak>> A če se vlagateljem sredstva ne bi povrnila, kar je v ZDA in verjetno tudi drugod po svetu očitno realna grožnja, bi to pomenilo manj razpoložljivega zagonskega kapitala in torej manj zagonskih podjetji. To bi diskurz o startup podjetništvu popolnoma spremenilo.

In čeprav se morebitne izgube vlagateljev ne bi nujno socializirale, kot se je to zgodilo z dokapitalizacijami bank in ustanavljanjem t.i. slabih bank, bi širša družba vseeno lahko trpela posledice »poka tega balona«: inovacij bi bilo manj, počasneje bi se razvijali tudi tehnološki giganti (Google, Facebook), ki naprednih rešitev ne razvijajo več sami, temveč jih vse pogosteje prevzamejo kar skupaj z večinskim deležem v inovativnem podjetju, še pišejo pri BBC-ju.

Kako so prišli do tega sklepa sicer ni jasno. Kar 42 odstotkov vseh propadlih startup podjetji je namreč propadlo iz preprostega razloga – njihovih produktov ni nihče potreboval.

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/140674217&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true