Okuženi s predsodki in strahom

Preplah zaradi suma, da gre za okužbo z ebolo, ki je v petek nastal na Ravnah na Koroškem, je sporen z več vidikov. Pokazal je, da je človeški dejavnik močnejši od uradnih protokolov in kako hitro lahko ljudje ob tako strašni grožnji, kot je ebola, izgubijo razsodnost in občutek odgovornosti.

Ko so policisti v srbskem tovornjaku našli skritega 27-letnega Nigerijca, ki je kazal znake bolezni, so se, ne da bi se ustavili in razmislili, prestrašili. Temnopolti moški je imel vročino. Naslednja asociacija – ebola. »Nihče ga ni vprašal, od kod je prišel,« je ogorčen direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera. »To je največji rasizem, kar jih obstaja. Gre za etično profiliranje.«

Izkazalo se je, da je državljan Nigerije že tri leta živel v Grčiji in je imel ravno toliko stika z okuženimi z ebolo kot policisti, ki so ga obravnavali. Bolezenske znake pa je slepi potnik na tovornjaku iz Srbije, kakšno presenečenje, kazal zaradi izčrpanosti in dehidracije.

Ne glede na to policistov in njihovega pretiranega odziva, pa tudi odziva policijskega sindikata, ki je iz tega primera naredil javno zgodbo, ne moremo zgolj kategorično obsojati. Glede na njihovo pričevanje se tudi zdravstveni delavci niso odzvali, kot bi se morali. Niti ne gre za to, da bi kršili predpisane protokole, temveč za to, da so z medlim odzivom policiste še dodatno prestrašili, namesto da bi jih skušali s hitrim ukrepanjem, ustreznimi navodili in podatki pomiriti.

Dogodek je spet pokazal, kako lahko strah in predsodki ohromijo delovanje sistema. In v tem pogledu nismo drugačni od prebivalcev afriških držav, na katere tako radi gledamo zviška.

Pa tudi zagotovila pristojnih o ustrezni pripravljenosti na ukrepanje so verodostojna le, dokler ni treba te pripravljenosti pokazati v praksi. Takrat vodilno vlogo prevzamejo strah, izmikanje odgovornosti in nepremišljeno nabiranje političnih točk. To je dokazal poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je v poslanskem vprašanju ministrici za zdravje Nigerijo označil za državo, »kjer se je do sedaj največ posameznikov okužilo s smrtonosno ebolo«, pa čeprav je Nigeriji uspelo epidemijo zajeziti pri zgolj 20 primerih in velja za državo, ki se je na pojav ebole ustrezno odzvala.

Pristojna ministrstva lahko zatrdijo, da so vsi ukrepali v skladu z ustreznimi protokoli, a če v istem sporočilu za javnost objubijo tudi, da bodo vse protokole še enkrat pregledali in po potrebi dopolnili, to ne zbuja ravno pomirjujočega občutka.

Ne glede na vse, kar je bilo s tem primerom narobe, je tako vendarle dobro, da se je zgodil. Bolje je, da vse pomanjkljivosti sistema spoznamo v takšnih okoliščinah, kot pa v kakšnih nevarnih razmerah.

Tragično pri tem pa je, da je zaradi preplaha ostal povsem spregledan slepi sopotnik Nigerijca na srbskem tovornjaku, 14-letnik iz Afganistana. Gre za že 57. mladoletnega prosilca za azil brez spremstva staršev letos. Kot pravi Nataša Potočnik, vodja sektorja za migracijsko politiko in zakonodajo na ministrstvu za notranje zadeve, sicer tako kot velja za polnoletne prosilce za azil, tudi mladoletniki večinoma ne počakajo na odobritev statusa azilanta, temveč še pred koncem postopka zapustijo našo državo.