Tortura ni kultura

Umetelno pobijanje bikov ob navdušenju množic je del španske kulturne dediščine. Tako je novembra lani odločil španski parlament. Prvi uboj bika naj bi bili Španci videli že pred skoraj tisočletjem, ob kronanju kralja Alfonsa VIII. Vse od leta 1726 pa je kruti obred, med katerim bikoborci živalim v hrbet zabadajo sulice, da bi jih razdražili in oslabili ter jih po trpinčenju pokončali, standardiziran in znan kot »sodobna korida«, sodobna bikoborba.

Čeprav gre za kulturno dediščino, so bikoborbe ponekod po Španiji prepovedane. Dokončno in iz vseh aren se jih trudijo izkoreniniti organizacije za varstvo živali, njihovemu prizadevanju pa so se že pred leti pridružili tudi evropski poslanci, najdejavneje tisti iz skupine Zelenih. Ob letošnjem sprejemanju proračuna EU in že večkrat pred tem so neuspešno predlagali, naj se sredstva, ki jih Španija prejme iz naslova skupne evropske kmetijske politike, ne porabljajo za vzrejo bikov za bikoborbe. V obdobju 2007–2013 je bilo za to vsako leto porabljenih 130 milijonov evrov. Vsako leto pa je na koridah, ki bi brez subvencij za rejce bikov ponekod zaradi nedobičkonosnosti že propadle, pobitih 40 tisoč bikov.

Predlog Zelenih ni dobil potrebne večine. Proti njihovemu dopolnilu so glasovali tudi nekateri slovenski evropski poslanci. Med njimi so si nato premislili Tanja Fajon in poslanci iz stranke SDS. Alojz Peterle svoje odločitve za bikoborbe ni želel pojasniti, Franc Bogovič pa bo pri glasu proti dopolnilu vztrajal, čeprav bikoborb osebno ne podpira: »EU nikakor namensko ne subvencionira bikoborb. V okviru skupne kmetijske politike govedorejci uveljavljajo subvencije na podlagi obsega kmetijskih površin, ki so namenjene gojenju goveda. EU pa ne izvaja neposrednega nadzora, kaj se zgodi z govedom, potem ko zapusti farmo. Torej gre pri reji goveda za namen bikoborb za anomalijo, ki jo mora EU reševati neposredno v pogovorih s Španijo.«

Tudi nekateri člani evroposlanske skupine Zelenih so sicer v preteklosti opozorili, da je odločitev o porabi sredstev skupne kmetijske politike res v popolni pristojnosti držav članic. A parlamentarni »ne« subvencijam za bikoborbe bi lahko bil učinkovit: »Evropski parlament ni brez vpliva. Skupaj s Svetom EU odloča o proračunu. Če bi bilo naše dopolnilo sprejeto, bi se s svetom začeli pogovori o tem, kako uveljaviti stališče parlamenta. Nato pa bi bilo evropski komisiji prepuščeno, da uresniči voljo parlamenta in sveta,« pravi tiskovni predstavnik Zelenih.

A tudi če bi sprejeti predlog o omejitvi javnega subvencioniranja reje bikov za bikoborbe nazadnje ostal le mrtva črka na papirju, to ne pomeni nujno, da bi bil brez učinka. Evropski parlament med drugim sprejema tudi nezavezujoča poročila, v katerih se jasno opredeli do žgočih vprašanj. Stališča so nato nekakšen poziv in referenčna točka državam članicam, kako postati boljše.

Potrditev dopolnila Zelenih bi zato bila izraz pomembnega mnenja evropskega parlamenta, da si bikoborbe ne zaslužijo subvencij, ampak odpravo.