Kriza? Kakšna kriza?

Evropska centralna banka je ena od treh članic trojke, ki je državam v krizi predpisovala stroge varčevalne ukrepe: zniževanje plač in pokojnin, odpuščanje javnih uslužbencev, krčenje socialnih prejemkov. Ti ukrepi krize niso odpravili, so pa občutno znižali življenjsko raven prebivalstva in povečali socialni prepad med bogatimi in revnimi.

V Evropski uniji je več kot 26 milijonov brezposelnih, od tega 19 milijonov na evrskem območju. Za mlade iskalce zaposlitve je prihodnost črna. Med najbolj prizadetimi državami je Grčija, tam je stopnja samomorilnosti v času krize občutno narasla. Ekonomista Nikolaos Antonakakis in Alan Collins sta z analizo ugotovila, da je v letih 2009 in 2010 kar 551 moških v Grčiji napravilo samomor zgolj zaradi varčevalnih ukrepov.

A kaj bi to, centralni bankirji so te dni dobili nove, lično opremljene pisarne z razgledom. Za bankirje krize ni. Evropska centralna banka se bo še ta mesec preselila v novo, 1,2 milijarde evrov vredno stavbo v zahodnem delu Frankfurta, stroške gradnje razkošne steklene stolpnice pa bo obesila evropskim davkoplačevalcem. Med drugim bomo plačali za veličasten vodomet v pritličju stavbe in ekspresno dvigalo, ki višinsko razliko premaguje s hitrostjo šest metrov na sekundo. ECB gradnjo novega sedeža, kamor se bo preselilo 2900 njenih uslužbencev, utemeljuje s tem, da bo tako prihranila davkoplačevalski denar, saj je za dosedanje prostore plačevala visoko najemnino. Po podatkih, ki jih je javnosti sporočila nepremičninska družba Jones Lang LaSalle (gre za isto družbo, ki je lani sodelovala pri cenitvah nepremičnin za potrebe stresnih testov slovenskih bank), naj bi bila ECB za najem 60 tisoč kvadratnih metrov pisarniških prostorov plačevala od 30 do 35 evrov za kvadratni meter, se pravi, da je za najemnino odštela od 1,8 do 2,1 milijona evrov na mesec oziroma dobrih 25 milijonov na leto. Sliši se ogromno, a naredimo kratek izračun: v 20 letih to pomeni dobre pol milijarde evrov, to pa ni niti pol toliko, kot je stala gradnja novega sedeža.

Po prvotnih načrtih bi morala biti nova stavba končana že leta 2011, stati pa bi morala 850 milijonov evrov, s stroški arhitekturnega projekta vred, ki so ga zasnovali v svetovno znanem biroju Coop Himmelb(l)au. Podražitev na 1,2 milijarde naj bi bila posledica podražitve gradbenega materiala in povečanja stroškov gradnje, zamenjave izvajalca in težkih delovnih razmer – novi sedež ECB je umeščen na nekdanjo živilsko tržnico, ki je bila zgrajena v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je bila spomeniško zavarovana.

Sedaj čakamo samo še na utemeljitev, da gre pri gradnji nove stavbe za prispevek centralnih bankirjev k investicijskemu zagonu in h gospodarski rasti v EU …