Juncker, ki je kot luksemburški premier dopuščal izogibanje davkom, obljublja boj proti davčnim malverzacijam

Potem ko je Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ICIJ) pred tednom objavil dokumente o tem, kako je Luksemburg nekaterim največjim svetovnim podjetjem pomagal pri izogibanju davku na dobiček še v času, ko je bil premier te države sedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, so se pojavili namigi, da bo sedanja evropska vlada zaradi navzkrižja interesov težko preganjala sporno, a legalno prakso. Juncker je zato nenapovedano nastopil na novinarski konferenci in napovedal, da se bo »Evropska komisija borila proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam«.

Juncker je dejal, da ni nobenega navzkrižja interesov med njegovim sedanjim in prejšnjim položajem. Dodal je, da prav nič v njegovi preteklosti ne kaže na to, da bi bila njegova ambicija organizirati izogibanje davkom v Evropi. Dogovore o davčni obravnavi so po Junckerjevih besedah sklepali v 22 državah članicah, torej Luksemburg ni nič posebnega.

A Luksemburg vendarle nima čisto vsakdanje ureditve. Država je pomagala in še pomaga skrivati dobičke največjim svetovnim podjetjem. Davki na dobiček tako ne pridejo v države, kjer imajo podjetja sedež in največ poslujejo. Tako so na zgubi vsi, razen delničarjev teh podjetij in Luksemburga.

Zdaj že nekdanji komisar za konkurenco Joaquin Almunia je sicer zaradi suma nepravilnosti že začel preiskavo davčnih poslov v sedmih državah članicah, med katerimi so poleg Luksemburga še Irska, Malta, Ciper, Belgija, Velika Britanija in Nizozemska. To delo sedaj nadaljuje nova komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Pod pristojnost tega komisariata spadajo sporne obdavčitve zato, ker jih je moč obravnavati kot nedovoljeno državno pomoč. Za nedovoljeno državno pomoč gre v primerih, ko določena država prek subvencij ali ugodnejše obravnave določenih podjetij izkrivlja konkurenco na trgu.

Več o pisanju raziskovalnih novinarjev pa v članku Legalna kraja>>