Razglašeni proračun

Ko je vlada leta 2012 pripravljala proračun za leto 2013, je ministrstvo za finance želelo prihraniti s opustitvijo financiranja glasbenih šol. Takrat naj bi šlo za »napako«, ki so jo po burnem odzivu javnosti hitro popravili. Vlada Mira Cerarja pa se glasbenih šol ni lotila pomotoma, ampak načrtno.

Ministrstvo za finance je v predlogu proračuna za leto 2015 najprej predvidelo sto milijonov evrov manj sredstev za izobraževanje. Glasbene šole, za katere država vsako leto nameni okrog 45 milijonov evrov, bi bile najbolj oškodovane, saj jim je grozilo, da jim bodo odvzeli vsa sredstva. In to preprosto zato, ker glasbeno izobraževanje ni obvezno. Nato so se Mramorjevi omehčali in kolegom z izobraževalnega ministrstva odvzeli 43 milijonov evrov, državno financiranje glasbenih šol pa naj bi se zmanjšalo za približno deset milijonov. Izpad naj bi financirali starši.

Predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Boris Štih opozarja, da je tudi manjše znižanje sredstev še vedno preveliko. »Že sedaj po večini regij ugotavljamo, da starši zelo težko prispevajo akontacijo materialnih stroškov, ki jo zaračunavamo. V povprečju je to 30 evrov na mesec. Zato menimo, da starši približno 20-odstotnega zvišanja ne bi zmogli, otroke bi izpisovali, zaradi tega bi sledilo odpuščanje in celo zapiranje glasbenih šol.«

Na škodljivost vladnih načrtov so opozorili tudi z Akademije za glasbo. »Uvajanje financiranja glasbenih šol s strani staršev bi še zlasti v sedanjih kriznih časih pomenilo nedostopnost glasbenega šolanja velikemu številu slabše situiranih otrok – šlo bi za segregacijo otrok glede na njihov socialni položaj,« je zapisal dekan Andrej Grafenauer. Glasbene šole so v marsikateri regiji edini kulturni centri, hkrati so bazen, iz katerega se napaja bogata ljubiteljska kultura, je dodal v protestnem pismu.

Utemeljitev, da glasbeno šolanje ni obvezno in da je vanj vključenih »le« 16 odstotkov šoloobveznih otrok, zaradi česar naj bi bilo financiranje iz proračuna sporno, je po mnenju glasbenikov privlečeno za lase: »V Sloveniji je obvezna samo osnovna šola. Lahko nas torej skrbi, da bo naslednji korak pri varčevanju to, da bodo morali starši sofinancirati tudi izobraževanje otrok v srednješolskih programih,« pravi Štih.