Erasmus po slovensko

Erasmus+ je program sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Program zagotavlja študijske izmenjave, v okviru katerih lahko študentje del obveznosti opravijo na partnerski ustanovi v tujini. Leta 2013/14 je v sklopu Erasmusa na Univerzo v Ljubljani prišlo 1151 tujih študentov.

Vendar možnosti za študij niso povsod zadovoljive. Anna, španska študentka, ki prek programa Erasmus študira na Filozofski fakulteti, nima nobenega predavanja v angleščini – in je le ena od številnih v prestolnici. »Pravijo, da nimajo dovolj tujih študentov, da bi naredili posebno skupino za nas, drugim pa ne morejo vsiliti pouka v angleškem jeziku,« razlaga Anna. Tako mora literaturo študirati doma, na voljo pa so ji le individualne konzultacije s profesorji.

Na Filozofski fakulteti trdijo, da mora študent ob prijavi na izmenjavo predložiti študijski sporazum, ki ga izpolni v dogovoru s koordinatorjem, in tako že vnaprej ve, kakšne bodo obveznosti. Vendar Anna zatrjuje, da je ravno ob predložitvi sporazuma vprašala, ali bodo z jezikom težave, odgovorili pa so ji, da bo več videla ob prihodu in se dogovorila s profesorji. Ti so pripravljeni pomagati, vendar pogreša predavanja. »Zelo bi si želela imeti predavanja – brez njih se je teže učiti, pa tudi socializirati.«

Zakon o visokem šolstvu določa, da je učni jezik slovenski, študijski programi ali njihovi deli pa se lahko izvajajo v tujem jeziku. Slovenski študentje imajo tako pravico do predavanj v slovenskem jeziku in bi se lahko pritožili, če bi bila izvedba zgolj v angleščini. Dodatna izvedba predmetov v tujem jeziku ni mogoča zaradi preobremenjenosti profesorjev, pojasnjujejo recimo na Fakulteti za farmacijo, kjer v angleškem jeziku zagotavljajo nekatere vaje za skupine Erasmusovih študentov, sicer pa imajo ti večinoma individualne konzultacije.

Na Medicinski fakulteti je drugače – v četrtem in petem letniku imajo Erasmusovi študentje pri vseh predmetih predavanja lahko v angleškem jeziku, v tretjem letniku pa so na voljo pri devetih predmetih. Jerneja Čelofiga iz mednarodne pisarne Medicinske fakultete pojasnjuje, da upoštevajo napotke evropske komisije glede internacionalizacije. »Edini način za učinkovito uvedbo internacionalizacije sta ponudba dela ali celotnih predmetov poleg v slovenskem tudi v angleškem jeziku in čim tesnejša integracija tujih študentov,« pravi. Pri tem so v veliko pomoč slovenski študentje, ki se strinjajo s poukom v angleškem jeziku in tudi na vajah tujim študentom pomagajo pri sporazumevanju z bolniki. Čelofigova pravi, da je tako tudi slovenskim študentom omogočen kanček internacionalizacije doma, hkrati pa so pripravljeni na morebitno izmenjavo.