Neznosnost videti

V prispevku: Neznosnost videti, je avtor Bernard Nežmah glede aktivnosti računskega sodišča pod mojim vodstvom med drugim zapisal: »A nazaj k računskemu sodišču. Za obelodanitev tako usodnih ignoranc ministrov, ki so soodgovorni za del poplavnih škod, je potreboval sedem (!!!!!!!!!) let. Vsako leto na novo so se dogajale, a RS jih ni opazil. In kdo je že vodil to institucijo? - Nihče drug kot Igor Šoltes!«

Navedeno zahteva prikaz nasprotnih dejstev.

Revizijo z naslovom Učinkovitost uporabe sredstev kohezijske politike za zaščito pred poplavami, katere ugotovitve so bile predstavljene pred dnevi, smo uvrstili v program revizijskega dela za leto 2013, prav tako je bil sklep o pričetku te revizije izdan dne 28. 2. 2013, oboje torej v času, ko sem vodil Računsko sodišče RS. Vendar pa to ni edina revizija, ki obravnava tematiko poplav in drugih neugodnih vremenskih razmer; že marca 2010 smo izdali revizijsko poročilo Pomoč Republike Slovenije ob naravnih nesrečah, kjer smo presojali učinkovitost sistema zagotavljanja pomoči ob naravnih nesrečah, ki so se zgodile v letih 2007 in 2008, saj je Slovenija v tem času utrpela šest močnih neurij z večjo škodo. Revidirali smo sistemsko ureditev in ukrepe Vlade RS, posebej Ministrstva za okolje in prostor ter Uprave RS za zaščito in reševanje. Podrobne ugotovitve in priporočila je moč prebrati v revizijskem poročilu, ki je objavljeno na spletu www.rs-rs.si. Področje urejanja voda oziroma zbiranja sredstev v vodnem skladu in njihove porabe smo v letih mojega mandata do maja 2013 prav tako večkrat revidirali in javno predstavili, tako med drugim neplačevanje koncesijskih dajatev proizvajalcev pijač, term, itd., zaradi česar vodni sklad ne zbere dovolj sredstev. Na to vpliva tudi prenos koncesije za gradnjo HE na Spodnji Savi, kar smo prav tako revidirali, iz HSE na HESS, zaradi česar so državni in občinski proračuni oškodovani vsaj za 300.000 € mesečno. Opozarjali smo tudi, da gre 60 % sredstev koncesijskih dajatev v občinske proračune in se lahko uporabijo za katerikoli namen, od zbranih namenskih sredstev jih vsaj 20 % ostane v integralnem delu proračuna, od preostanka pa gre več kot 50 % v izgradnjo infrastrukture na Spodnji Savi, pri čemer bi bili protipoplavni ukrepi brez gradnje HE bistveno drugačni in cenejši, zato smo z revizijo že septembra 2011 opozorili na tveganje nedovoljene državne pomoči koncesionarju.

Vse navedeno so dejstva, ki jih tudi avtor prispevka ne bi mogel zaobiti, če bi prebral katero od navedenih poročil računskega sodišča in posledično ne bi tako vehementno zapisal trditev, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Če torej obsojamo neznosnost (ne)videti, je vredno opozoriti tudi na neznosnost posploševati.

S spoštovanjem in lepimi pozdravi,