Zaprte pipe

Pojem internetne nevtralnosti pomeni, da so preneseni podatki na spletu enakovredni, sporočilo, poslano s spletno pošto, je enako ogledu filma na YouTubu. Internetni ponudniki ne bi smeli razlikovati med različnimi oblikami podatkov, ki se pretakajo po svetovnih povezavah. O pomenu nevtralnosti je minuli teden govoril Obama in si od republikanskega senatorja Teda Cruza prislužil pripombo, da je »internetna nevtralnost Obama-care za internet«, pri čemer je senator spregledal, da pojem nevtralnosti za internet ne pomeni nadzora, pač pa svobodo.

Internetni ponudniki razmišljajo drugače. Radi bi čim več zaslužili, že dolgo jim gre v nos, da so »neumne cevi«, ki velikanom, kot so Google, Apple in Facebook, omogočajo zaslužke. Radi bi, kot pravi Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, »stopili v to igro in postali vratarji, ki zaračunavajo za vsebine«.

Potencialni zaslužek bi ponudniki lahko povečali tako, da bi uporabnikom omejili količino podatkov, ki jih prenesemo med uporabo spleta. Nemški Telekom je tako lani sporočil, da bo z letom 2016 uporabnikom omejil količino podatkov, pri čemer bo najmanjši paket omogočal prenos 75 gigabajtov. To se sliši veliko, a ko ta bazen podatkov razdelimo na več družinskih članov, hitro zaidemo v težave. Pri nemškem Telekomu računajo, da bodo lahko uporabnikom zaračunavali več za večje pakete. Na drugi strani bodo od ponudnikov, kot je recimo YouTube, zahtevali plačilo, če bo YouTube želel, da se njegovi filmi ne štejejo v kvoto 75 gigabajtov. To nas zelo hitro pripelje do tega, da uporabniki ne bodo več prosto dostopali do vseh vsebin.

To, da je dostop do neke storitve uporabniku onemogočen, je najočitnejši način zlorabe internetne nevtralnosti. Za zdaj se uveljavljajo bolj prefinjene, do uporabnikov prijaznejše oblike. Poznamo jih tudi pri nas. Slovenski Telekom je mobilnim uporabnikom ponudil glasbeno storitev Deezer z dodatno spodbudo za uporabo. Ko uporabniki Telekoma poslušajo Deezer na mobilnem telefonu, se ta podatkovni promet ne šteje v mesečni zakup, ki jim ga zagotavlja naročniški paket. Tako je Deezer za Telekomove uporabnike v prednosti pred konkurenčnimi storitvami, katerih uporaba odžira zakupljeni prenos.

Tudi v tem primeru gre za nespoštovanje internetne nevtralnosti. Dušan Caf opozarja, da »se ljudje v Sloveniji tega ne zavedajo in Agencija za komunikacijska omrežja in storitve ni storila nič. V ZDA je podoben primer botroval demonstracijam in uporu uporabnikov.« Takšno razlikovanje med podatki je v Sloveniji prepovedano z zakonom o elektronskih komunikacijah, a regulatorji niso konkretneje ukrepali.

V Evropi sta se vzpostavila dva pola spletnih ponudnikov. Skandinavska podjetja zagovarjajo internetno nevtralnost, na drugi strani pa imamo združenje ETNO. Gre za skupino ponudnikov, ki v Evropski uniji lobirajo za možnost razlikovanja med podatki. Vodilni internetni ponudnik v tem združenju je nemški Telekom, ki želi uporabnikom omejiti mesečno količino podatkov. Tisti nemški Telekom, ki je pred leti kupil hrvaški Telekom in tam uvedel določene omejitve. Tisti nemški Telekom, ki je najverjetnejši kupec še enega internetnega ponudnika – Telekoma Slovenije.