Evropska komisija ne more ukazati znižanja plač

Sindikalisti iz Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) zavračajo »grožnje« ministra za finance Mramorja. Ta je dejal, da je treba primanjkljaj nujno zmanjšati pod tri odstotke BDP, saj sicer »zelo verjetno sledijo dodatne zahteve Evropske komisije, med katerimi so lahko tudi take po nižanji plač«. Kot poudarja ZSSS, plačna politika ni v pristojnosti EU.

Temeljna pogodba o delovanju EU v petem odstavku 153. člena eksplicitno določa, da plačna politika ni v pristojnosti EU. Zato iz te smeri tudi ne sme biti nikakršnega govora o zahtevah po znižanju plač v Sloveniji, poudarjajo iz sindikata.

Ob tem se sprašujejo, ali se želi minister »v svoji varčevalni ihti skriti za prividom domnevnih bruseljskih zahtev«.

Slovenija je sicer zaradi presežnega primanjkljaja v postopku že od leta 2009 in ga mora prihodnje leto spraviti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, poroča STA. Dosedanje ukrepanje po mnenju komisije ni bilo zadostno.

Pa je Evropska komisija, ki nam nalaga ukrepe, res institucija, ki ji moramo nujno zaupati, slediti? »Primer imenovanja Violete Bulc za komisarko je vseeno koristen, zelo koristen. Kaj bo že vodila? Evropsko prometno politiko. Nikoli se ni ukvarjala z njo. Si predstavljate, da bi jo pri nas s tem naborom izkušenj imenovali za prometno ministrico? Ogorčeni bi bili. Dovolj je partijska knjižica SMC in že si lahko minister za karkoli, bi zapisali. A to, kar smo videli, nam pomaga razbliniti neverjetno strahospoštovanje do evropske komisije kot organa vednosti, kot tistega organa, katerega odločitve so strokovne, profesionalne in neizpodbitne. Zdaj, ko smo bili prisiljeni podrobno opazovati, kako dejansko delijo resorje in kako malo znanja na posameznem področju je potrebnega, da dobiš neko funkcijo, je treba to zavedanje tudi uporabiti in se vprašati: res lahko zaupamo tem ljudem in temu aparatu, da nam določajo, kaj mora država narediti? Nam lahko ti evropski komisarji predpisujejo gospodarsko politiko? Ne gre se namreč tolažiti, češ, tako je le na najvišjih funkcijah, spodaj je strokovni aparat. Ni res. Spomnimo se stresnih testov: v resnici so si vse tako visoko cenjene številke dobesedno izmišljevali drugorazredni birokrati,« je pred mesecem v uvodniku zapisal Grega Repovž.

Osrednja tema takratne številke Mladine je imela naslov Zgodovinski ne!>>