Raje ne kidajte snega z lopato

Snega še ni, a ko zapade, ga le ne kidajte predolgo in na vso moč. Vsako zimo namreč med tem težavnim opravilom umre več ducat Američanov, žrtev pa je veliko tudi v Kanadi. Razlog? Zastoj ali druge okvare srca, ki jih povzroči pretiran napor v mrazu.

Od leta 1990 do leta 2006 je zaradi poškodbe srca, ki je bila posledica odmetavanja snega z lopato, umrlo 1650 ljudi, so ugotovili raziskovali ameriške nacionalne pediatrične bolnišnice. Barry Franklin, kardiolog bolnišnice William Beaumont v Michiganu, pa je za BBC ocenil, da je bilo smrti zaradi kidanja snega še enkrat toliko.

Njegova ekipa je ugotovila, da ob tem, ko mladi moški odmetavajo sneg, njihova srčni utrip in pritisk narasteta bolj kot med običajno telovadbo. »Ko to združimo z mrzlim zrakom, ki povzroči krčenje arterij in zmanjša dotok krvi, imamo popoln recept za infarkt.«

Odmetavanje snega z lopato je izjemno težko opravilo. Zahteva delo z rokami, ki terja več energije od dela z nogami. Ker ga opravljamo stoje, kri odteka v spodnje okončine, stran od srca. Veliko ljudi med tem težaškim zimskim opravilom zadržuje tudi dih, kar povzroči še dodaten pritisk na telo. Pomemben dejavnik je tudi, kdaj sneg odmetavamo – ponavadi je to med šesto zjutraj in deseto dopoldan –, ugotavlja Franklin, saj naj bi bili dopoldan bolj dovzetni za srčni zastoj.

»Odmetavanje snega z lopato je tako nevarno, da bi priporočal, naj ga ne opravlja nihče, starejši od 55 let,« pravi kardiolog. Še dodatno so ogroženi tisti, ki večinoma sedijo. Debeli in kadilci najbolj tvegajo. »Če že morate, sneg raje potiskajte, namesto da bi ga dvigovali, večkrat pojdite na odmor na toplo in pred začetkom kidanja snega ne kadite ali pijte alkohola,« še priporoča Franklin.

Podobne ugotovitve kot za odmetavanje snega z lopato naj bi veljale tud za ročne pluge za sneg.

UKM0Ub2aQpI