Janša je spet poslanec, vsaj začasno

Ustavno sodišče je pritožbo Janeza Janše, ki trdi, da mu poslanski mandat ne bi smel prenehati, čeprav prestaja dveletno zaporno kazen zaradi korupcije v primeru Patria, sprejelo v obravnavo. Sodniki še niso sprejeli dokončne odločitve, ali Janši vrniti mandat ali ne. Dokler je ne bodo, je Janša lahko poslanec, so odločili.

Janša ne bi smel biti poslanec, so menili mnogi njegovi poslanski kolegi. Čeprav je bil korupcije obsojen pred začetkom njegovega poslanskega mandata, bi moral tudi zanj veljati zakon o poslancih. Ta določa, da »poslancu mandat preneha, če je bil s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev«.

Mnenja glede odvzema oz. prenehanja mandata predsedniku SDS so bila in so še deljena. Zato je mandatno-volilna komisija DZ za mnenje, kako naj postopa, da morebitni odvzem mandata Janši ne bi bil protiustaven, zaprosila skupino uglednih pravnih strokovnjakov.

Ti so menili, da bi bilo skladno z ustavo Janši mandat odvzeti že po zakonu, možno pa bi mu tudi samo zamrzniti mandat, dokler ne odsluži dveletne zaporne kazni. Zakon namreč dopušča izjemo, da je poslanec lahko tudi obsojenec, če tako odločijo poslanci.

Mandatno-volilna komisija je zato v začetku oktobra odločila, da bo o poslanskem mandatu Janeza Janše ponovno – prvič je to bilo na ustanovni seji, ko so poslanci potrdili vse mandate – odločal plenum. vsem poslancem o mandatu Janeza Janše odločalo ponovno – prvič, ko mu mandata lahko ne bi potrdili, je bilo na ustanovni seji državnega zbora, ko so poslanci potrdili vse mandate. Državnemu zboru je v sprejem predlagala sklep, da se Janši mandat potrdi. Če sklep ne bi bil potrjen, bi obveljal drugi sklep komisije, in sicer, da Janši mandat preneha po zakonu o poslancih. Ko je namreč Janša postal poslanec, so tudi zanj začele veljati določbe tega zakona (kot so argumentirali tudi pravniki).

Ogorčen, ker mu kolegi mandata niso potrdili in mu je torej mandat prenehal, se je Janša čez sklep pritožil na ustavno sodišče. Kot smo že zapisali v uvodu, so sodniki odločili, da so pristojni za obravnavo pritožbe. Ker ne vedo, kako se bodo odločili in kdaj, pa so odločili, da veljavnost sklepa državnega zbora zadržijo, kar pomeni, da bo Janša vsaj do njihove dokončne odločitve še poslanec. Če bodo pritožbi ugodili, pa tudi naprej. »Če bi se kasneje izkazalo, da je bilo predčasno prenehanje mandata po 9. členu Zakona o poslancih protiustavno, bi to za Janšo pomenilo težko popravljivo škodljivo posledico,« je odločitev utemeljilo sodišče.

Kaj trdi pritožnik Janša

Janša zatrjuje, da mu je bila s sklepom državnega zbora kršena volilna pravica, zapisana v 43. člen Ustave. Utemeljuje, da so v 9. členu zakona o poslancih navedeni razlogi za odvzem mandata, ki lahko nastopijo le med izvrševanjem mandata, sklep DZ, ki ga Janša izpodbija, pa temelji na razlogu, ki je obstajal že pred potrditvijo mandata in celo pred potrditvijo njegove kandidature. Sam je sodišču tudi predlagal, naj veljavnost sklepa DZ do dokončne odločitve zadrži.

Sodišče se je pritožbo Janše odločilo obravnavati predvsem zato, ker sodniki menijo, da bi uporaba upravnega spora »vzela preveč časa«: »Spor o odvzemu poslanskega mandata ovira nemoteno delo in odločanje Državnega zbora ter vpliva na učinkovitost delovanja zakonodajne oblasti. Okoliščini, da gre za hud poseg v pasivno volilno pravico poslanca in spor o odvzemu poslanskega mandata terjata hitro in učinkovito sodno varstvo. Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja zakonodajne oblasti je nujno, da se čim hitreje razreši vprašanje utemeljenosti odvzema mandata poslanca Državnega zbora, ki je splošno predstavniško telo. Zato mora biti v primeru spora zagotovljeno hitro in učinkovito sodno varstvo. Hitro odločanje terja tudi omejena dolžina mandata poslanca, ki traja štiri leta. Glede na navedeni okoliščini, ki terjata hitro in učinkovito reševanje sporov v zvezi s predčasnim prenehanjem poslanskega mandata, je očitno, da upravni spor kot rezervno sodno varstvo ni prilagojen reševanju teh sporov,« so zapisali sodniki.

»Očitna neprilagojenost postopka v upravnem sporu za reševanje spora o prenehanju poslanskega mandata pomeni, da zoper akte iz 9. člena Zakona o poslancih ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, kar ima za posledico, da pritožniku ni zagotovljeno učinkovito varstvo pasivne volilne pravice. Če pravno sredstvo ni učinkovito, je tako, kot da pravno sredstvo ne obstaja. Če pa pravno sredstvo ne obstaja, ga tudi izčrpati ni mogoče. Zato je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi.«

Ustavni sodniki tudi v ustavno presojo zakona o poslancih

Ustavno sodišče se je poleg Janševe pritožbe odločilo presojati tudi ustavnost zakona o poslancih, saj je ob pritožbi Janše ugotovilo, da obstaja »protiustavna pravna praznina«. Ta se kaže v tem, da »zakon o poslancih, ob tem, ko ureja razloge za prenehanje poslanskega mandata, ki nastopi z ugotovitvijo državnega zbora, ne ureja posebnega sodnega varstva zoper ta sklep«.

Ločena mnenja sodnikov: »Pritožbe ne bi smeli obravnavati«

Vsi sodniki se z odločitvijo, da Janša mandat nadaljuje do končne razsodbe ne strinjajo. Etelka Korpič Horvat in Jasna Pogačar menita, da »zadržanje veljavnosti sklepa prejudicira končno odločitev sodišča«. »Pri presoji utemeljenosti predloga za zadržanje izpodbijanega sklepa bi morali biti upoštevani vsi razlogi za in proti zadržanju. Razlogi za zadržanje pa bi morali biti posebej tehtni in v obrazložitvi sklepa izrecno navedeni,« je zapisala Korpič Horvat, ki se ji je v mnenju pridružila Pogačar.

Obe sodnici še menita, da pogoji, da bi Janševo pritožbo sodišče obravnavalo, niso izpolnjeni. »Pomanjkljivosti vidim v tem, da sklep Ustavnega sodišča ne odgovarja na vprašanje škodljivih posledic, ki bi nastale, če bi se izpodbijani sklep izvrševal. Ne odgovarja torej na vprašanje škodljivih posledic, če bi pri sprejemanju odločitev v Državnem zboru sodeloval poslanec, za katerega bi se kasneje izkazalo, da mu je bil mandat zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen utemeljeno odvzet. Že sam obstoj spora o odvzemu poslanskega mandata ovira nemoteno delo in odločanje Državnega zbora, kar lahko vpliva na učinkovitost delovanja zakonodajne veje oblasti. Še pomembnejši pa bi bil v tem primeru razlog integritete Državnega zbora. Menim, da bi morala obrazložitev vsebovati tudi razloge, ki bi dali odgovore na navedeno, še posebej na razlog integritete. Ta bi po mojem mnenju lahko bila vprašljiva, če bi pri sprejemanju odločitev v Državnem zboru sodeloval pravnomočno obsojeni poslanec kot predstavnik vsega ljudstva in ne le volivcev, ki so glasovali zanj, pa bi se kasneje izkazalo, da odvzem mandata ni bil v neskladju z Ustavo.«

Sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa prav tako menita, da pogoji za sprejem pritožbe v obravnavo niso izpolnjeni, zavzeli pa sta se za obravnavo ustavnosti zakona o poslancih: »Glasovala sem proti sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo in za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o poslancih. Dokler Ustavno sodišče ne odloči o ustavnosti ZPos, namreč po mojem mnenju ni mogoče vsebinsko odločati o vlogi, ki jo je pritožnik poimenoval ustavna pritožba. Sámo poimenovanje vloge seveda ne opredeljuje nujno tudi njene vsebine, zato je lahko vprašljivo, ali sploh imamo pred seboj ustavno pritožbo.«

Poleg tega je sodnica Sovdat sprejemu pritožbe v obravnavo oporekala s trditvijo, da zato niso izpolnjeni procesni pogoji: »Večina ustavnega sodišča je v obravnavo sprejela ustavno pritožbo, ne da bi bila izkazana procesna predpostavka izčrpanja pravnega varstva, ki ga v tem trenutku določata Ustava in zakon, in stopila na polje sojenja na prvi stopnji, pri čemer te pristojnosti Ustavno sodišče nima.«

Sklep sodišča in odklonilna mnenja so dostopni tukaj.