Čas za spremembo

V evropski direktivi iz leta 2001, ki za nedoločen čas uvaja usklajeno premikanje ure na poletni čas v vsej EU, je zapisana določba, da mora evropska komisija do leta 2007 pripraviti poročilo o učinkih te ureditve. Komisija je to na podlagi poročil, ki so ji jih poslali iz držav članic, storila in sklenila, da je ureditev primerna, sploh »zaradi ustreznega delovanja notranjega trga«.

Takrat je poročilo pripravila tudi Slovenija. Za to je bilo odgovorno ministrstvo za gospodarstvo. Za mnenje o ureditvi časa, ki se tiče prav vsakega državljana, so vprašali zgolj organe državne uprave ter prometna in energetska podjetja. Nobene resne raziskave, nobenega vprašanja šolam, zdravstvenim ustanovam ... Poročilo je spisano na 22 straneh, a več kot dve tretjini obsegajo diagrami o porabi električne energije, ki so jih poslala energetska podjetja.

Tako je ELES ugotovil, da »ne zaznava vpliva prestavitve ure na poletni čas na porabo električne energije«. V Elektru Celje so na grobo ocenili, da s prehodom na poletni čas njihovi odjemalci prihranijo 58 megavatnih ur na dan, kar je manj kot odstotek povprečne vsakodnevne porabe. Elektro Primorska in Elektro Maribor pa se v odgovoru sploh nista ukvarjala z domnevnimi prihranki energije, temveč sta zgolj ugotovila, da daljše obdobje popoldanske dnevne svetlobe v poletnem času pozitivno vpliva na učinkovitost njunih terenskih delavcev.

Nekatere navedbe v poročilu se berejo, kot bi se kdo šalil. Tako avtorji povzemajo odgovor Splošne plovbe, češ da se »glavnina dejavnosti odvija na ladjah na mednarodni plovbi, kjer določitev poletnega časa v Sloveniji nima vpliva na stroške energije«. Da ne bi razočarali ministrstva, so nato pri Splošni plovbi dodali, da ima prehod na poletni čas manjši vpliv na prihranek energije v njihovi poslovni stavbi.

Kot rečeno predstavnikov šolstva, zdravstva in sindikatov, kaj šele javnosti ni za mnenje vprašal nihče. Tako je morala kar Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ugotoviti, da se zaradi prehoda na poletni čas »poveča zadovoljstvo zaposlenih, saj imajo v popoldanskem času še veliko prostega časa ob dnevni svetlobi z družino«.

Premikanje ure, ki se je uveljavilo zaradi varčevanja z energijo, ostaja, ker velika podjetja ne marajo sprememb. Uro določa trg. V Sloveniji je za vprašanje premikanja ure pristojno ministrstvo za gospodarstvo, v EU pa generalni direktorat za promet in mobilnost.

Nikakor ne trdimo, da poletni čas nima pozitivnih učinkov. Nasprotno, zaradi pozitivnih učinkov poletnega časa bi se morali vprašati o smiselnosti zimskega časa. A pobuda za to mora priti iz Bruslja. In področje po novem sodi v »naš resor« v evropski komisiji.