5. 12. 2014 | Mladina 49 | Pisma bralcev
Čas za spremembo
Medtem ko se na dolgo in široko razpravlja o smiselnosti premikanja ure dvakrat letno, in se marsikomu zdi ta administrativni ukrep povsem nesmiseln, se pa la redko kdo vpraša o smiselnosti ure, uradnega časa, ki na neki dani lokaciji velja, ne da bi ga skozi leto kakorkoli spreminjali. Govorimo seveda o astronomskem času, edinem pravemu času, če temu lahko tako rečemo, namreč, da je ura poldne, ko je sonce najvišje na nebu. In to je vse, kar šteje. In če so nekdaj ljudje čas doživljali povsem ciklično, vstajali ob sončnem vzhodu in hodili spat ob sončnem zahodu, poleti spali manj in pozimi več, v novodobnih časih, ne le neoliberalnega kapitalizma, temveč npr. Mao Cetungove Kitajske, še zdaleč ni nič tako, kot v astronomiji sicer brezpogojno velja. Med l. 1912 in 1949 je Kitajska poznala tri časovne pasove, od 1949 pa vse do danes ima Kitajska po dekretu Mao Cetunga en sam čas in se požvižga na navidezno gibanje Sonca še mnogo bolj, kot nekdanje cesarske dinastije, ki so sicer obladovale marsikaj, a si le nikdar niso domišljale, da vladajo Soncu. Tudi sicer je nasploh videti, da imajo vsi imperiji težave s Soncem, oz. če hočete z vrtenjem Zemlje okrog osi, zadnja aktualna varianta neoliberalnega kapitalizma pa še posebej. Njega dni se je bilo treba zmeniti kako določiti časovne pasove, in od kod sploh pričeti šteti. Gre za t.i. geografsko dolžino, ki je povsem arbitrarna, šteti lahko pričnete od koder koli že, če so drugi to vaše štetje pripravljeni priznati, in ker je bila Britanija nekdaj imperij in pomorska velesila ji je nekako uspelo prepričati ostali svet, da šteje časovne pasove od Greenwicha vzhodno in zahodno, po eno uro na vsakih 15 stopinj. Seveda se niti s Soncem niti z Angleži niso strinjali Francozi, ki so želeli, da se nulti meridian postavi v Pariz, no to se ni zgodilo, so se pa odločili, da bodo eno uro naprej, čeprav zato ni nobene potrebe. Bretanja npr. leži zahodno od Greenwicha in bi se glede na svojo lego morala ravnati po angleškem času, pa se ne. To še v večji meri velja za Španijo. Ste vedeli, da je bil do l. 1940 v Španiji v veljavi “angleški čas”, torej eno uro nazaj, kar je tudi prav, astronomsko dosti ustrezneje. Za eno uro naprej ga je l. 1940 prestavil general Franco zaradi usklajevanja z Nemčijo in Italijo. Tu imamo čudovit primer, kako politika poseže v astronomijo. Francov čas velja v Španiji še danes, pač pa ima angleški čas Portugalska.
Na srečo se uradni čas v Sloveniji lepo pokriva z astronomskim časom, eno uro vzhodno od Greenwicha. V isti pas sodi tudi Poljska, vendar npr. ne Grčija, čeprav bi lahko, ta je še eno uro naprej, tako kot cela Turčija, čeprav ta sega vse do 45 poldnevnika vzhodno in bi si zaslužila dvoje časovnih pasov, a ima samo enega.
Na kratko lahko sklenemo, da je čas prej politična in ekonomska kategorija kot pa astronomsko dejstvo. Domorodno pleme v Amazoniji s tem nima nobenih težav. V čas se je politika vtikala že od nekdaj. Ste se kdaj vprašali zakaj imata julij in avgust, eden za drugim po 31 dni. A obstaja za to kak pameten razlog? Nobenega, razen tega, da je hotel biti Avgust prav toliko pomemben kot Julij Cezar in je hotel, ne le da se mesec imenuje po njem, temveč da ima prav tako 31 dni. So pa potem zato skrajšali februar.
Da sklenemo, Slovenci imamo s časom še najmanj težav, pa je videti da delamo največji cirkus. Največji cinizem pri vsem skupaj pa je, da ob tem ko dvakrat na leto premaknemo uro in stokamo zaradi porušenega bioritma, spregledamo da se nanj kapitalizem prav nič ne ozira. Delovni čas v kapitalizmu nikoli ni bil prilagojen nikakršnemu bioritmu, temveč produkcijskemu procesu. Vstajanje pozimi ob 4h zjutraj
npr. , večizmensko delo, ste se kdaj vprašali v katerem času živijo letalski piloti? Produkcijskemu procesu se morajo prilagoditi celo domače živali, krave v hlevu je treba pomolsti glede na poletni čas in ne glede na njihov bioritem!
Kapitalizem se globalizira in z njim tudi čas. Rusija je najprej zreducirala število časovnih pasov z enajst na devet, zdaj se je Moskva, da bi se bolj približala Nemčiji? odločila ostati skozi vse leto v zimskem času, Kanada in ZDA z Aljasko bi šle rade s šestih na pet pasov, Samoa pa je celo premaknila dan naprej!
Kapitalizmu gre vrtenje Zemlje in astronomski čas na živce. Kapitalizem potrebuje en sam čas, eno samo uro, povsod, globalno pač. Zgled pa je dal Mao Cetung.
Glavni članek
Čas za spremembo
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.