Zavihajte rokave!

Restavracija Pikol
Vipavska cesta 94, Nova Gorica
Tel.: 05 333 45 23
www.pikol.si
Razen torka in srede, ko Pikolovi počivajo – in sobote, ko kuhajo samo zvečer – je restavracija odprta vsak dan za kosilo (12.00–15.00) in večerjo (19.00–22.00).

Fino:
ostrige z zmrznjeno malino
ragu iz gob z dvema polentama
pečena rakovica

Ne tako fino:
kruh

Najdaljša (gargantuozno obsežna, našteli smo 13 večinoma obilnih riht) Pikolova špura vas bo stala 80 evrov.

Besedi iz naslova sta bili zapisani na listku, ki ga je v popotno bisago na tokratni obisk napotene izvidnice zavila Konzumova svetovalka za slog in bonton. »Qwa!?« je zatulil livrirani šofer in nadaljeval: »Nobenega prigrizka za pot čez Rebrnice? Saj bomo shirali!« A kmalu se je – kot po navadi – izkazalo, da Konzumove vodstvene strukture vedo, kaj delajo in govorijo.

Ko smo v bajti pri bajerju za prvi privez lačnih duš izpraznili krožnik kremne bučne juhe s paprično peno, je Gašparinov ata že brusil nože in hitro odrezal nekaj prvovrstne morske surovine: rezine tuna je opremil s koščki paprike, ostružki črne gomoljike in črno soljo, brancina je obilno zalil z mešanico olivnega olja in soka pomaranče, orado pa s kislim sokom divjega granatnega jabolka. Z mrzlimi morskimi specialkami pa s tem še nismo končali, reč se je namreč nadaljevala z lososovo suši rolo (+ prahom iz olivnega olja) in eskalirala v silno preprosti, a izjemno učinkoviti zamisli, da se na led položene ostrige opremijo z zmrznjeno malino. Ta minimalistična intervencija je bila nedvomno vrhunec hladnih Pikolovih epizod, pri katerih pa se čutimo dolžne izreči ukrep pisnega opomina za res uboge in druge ponudbe restavracije nevredne kajle industrialskega belega in delam-se-da-sem-črn kruha.

Del ekspedicije je malo privzdignil obrv tudi pri na gradeški način obrodetenih muzgavcih, ki bi jih bili raje videli malo bolj zmehčane. Ali pa tudi ne. Vsekakor pa nam je bil všeč priložen s cedrovim sokom osvežen pire, ki je najavljal že naslednjo hudobno zgodbo: na tanko rezino pečenega ananasa položeno kapesanto, oblito s cedrovo kremo. In nato s tremi različnimi polnili narolan kanelon na kremi, skuhani iz škampjih lupin in glav, kmalu za njim pa še drugi vrhunec večera: kreften divjegobji ragu z repki kozic in dvema polentama – z navadno in s čipsom, narejenim iz hrustljavih rezin bele polente. Sledeči obilni in relativno klasični krožnik z v patanegrino panceto zavitimi kosi kirnje pa je nato suvereno povozil tretji vrh: cela, v pečici pečena, s peperončinom in rožmarinom naparfumana in s pomarančno marmelado pospremljena rakovica, pri katere razkosavanju in izsesavanju smo se spomnili na listek iz bisage ... Od tu dalje nismo – navkljub gazdovemu kibicanju – mogli vase deti nič več od na jabolčni sladoled, cimetovo kremo in pečeno testo razstavljenega štrudlja, iz sebe pa lahko iztisnemo le ugotovitev, da je Pikol na naših koncih najbližje utelešenju tistega, čemur v Bibliji pravijo rog izobilja.