Še večja socialna stiska v Mariboru?

V štajerski občini za leto 2015 pričakujejo 83 milijonov evrov prilivov, od katerih bodo za nujne, v zakonu določene obveznosti morali nameniti 78 milijonov evrov. Že zadolžena občina bi se sicer lahko zadolžila še za največ osem milijonov evrov, a ker pričakujejo znižanje prilivov tudi v letu 2016, novo posojilo ni predvideno. Pod vprašanjem je tako financiranje vseh programov, ki niso zakonsko določeni, od kulturnih do socialnih. Zanje Maribor vsako leto namenja okrog 15 milijonov evrov.

Glavnina finančnih težav, s katerimi se spopada občina Maribor, izvira predvsem iz zmanjšanja povprečnine na prebivalca za leto 2015. Povprečnine država namenja občinam zato, da bi s temi sredstvi lahko financirala z zakonom določene naloge občine. V letih 2013 in 2014 je Maribor prejel po 536 evrov na prebivalca občine. V letu 2015 bo povprečnina padla na 494 evre, kar pomeni okrog 10 milijonov evrov manj sredstev na leto.

Poleg tega zmanjšanja bo morala občina plačati še odškodnino podjetju Veolia v višini 2,5 milijona evrov in obroke posojil v višini štirih milijonov evrov. Skupaj torej že več od 83 milijonov evrov, ki jih pričakujejo v letu 2015.

Katere ukrepe bo občina izvedla, da bi prebivalci ne bili preveč prizadeti, bo dokončno odločil mestni svet. Izhodišča za proračun naj bi župan svetnikom predstavil 23. decembra. Občina je sicer zadolžena za 34 milijonov evrov, lahko pa bi se zadolžila še za največ osem milijonov evrov.

Nekaj sredstev naj bi župan poskušal pridobili z reorganizacijo dela mestne uprave. Ali bodo zgolj znižali plače uslužbencem ali pa bo prišlo tudi do odpuščanj, zaenkrat na občini ne vedo. Privarčevati bodo zagotovo poskušali pri pisarniškem materialu. V igri bo morda še prodaja nepremičnin, ki so v lasti mesta.

Večinsko breme zmanjšanja prilivov bodo občutili prebivalci, ki bodo morali za nekatere aktivnosti in storitve, ki jih je do sedaj zagotavljalo ali sofinanciralo mesto, v celoti ali deloma plačati sami. Na občini zanikajo, da bi se stroški komunalnih storitev podražili za 180 odstotkov, je pa možno, da se ti stroški bodo povišali, saj so že vrsto let nespremenjeni. Delo poroča tudi o tem, da bi se lahko vrtci zaračunavali po polni ceni.

Okrnjene bodo tudi »občinski programi, ki dajejo sok življenja Mariboru«, kot je dejal župan Andrej Fištravec. Med temi ne bo več enkratne denarne pomoči ljudem v stiski. Ogroženo je delovanje socialne kuhinje, namenjene brezdomcem, materinskega doma in varne hiše. Ne bo niti letovanja otrok v okviru mladinskega sektorja. Kulturni programi so postali luksuz, ki si ga občina ne bo več mogla privoščiti.