Nasilje v OŠ Deskle zahteva odločen odgovor družbe

Že od začetka šolskega leta je bil učenec petega razreda osnovne šole Deskle tarča verbalnega nasilja, konec novembra pa sta ga sošolca še pretepla. Vse samo zato, ker je priseljenec iz Bosne. Ravnatelj OŠ Deskle je na očitke, da bi šola morala narediti več za zaščito otroka, odvrnil, da je šlo samo za prerivanje, med katerim se je otrok pač udaril v mizo. In dodal, da je »krivda v takih primerih ponavadi obojestranska«. V uredništvu Časopisa za kritiko znanosti, revije, zavezane boju proti vsakršni diskriminaciji, menijo, da je odziv ravnatelja šole »nezrela in nevredna ravnateljstva«.

Dejstvo, da sta odraščajoč fant in njegova družina izpostavljena sistematičnemu šikaniranju, poniževanju, fizičnemu in psihičnemu nasilju, zahteva odločen odgovor družbe,« so v izjavi za javnost zapisali člani uredništva Časopisa za kritiko znanosti.

»Nesprejemljivo je, da šole ne zagotovijo varnosti za otroke. Prav tako podpiramo zahtevo manjšinskih kulturnih društev, da se nemudoma ukrepa in zagotovi varen in zdrav razvoj vseh otrok ne glede na narodno pripadnost in socialno ozadje.«

Opozorili so še, da dogodki v Desklah niso izšli iz nič, ampak so posledica migracijske politike Republike Slovenije, ki sloni na sistematični sistemski diskriminaciji državljanov in državljank tretjih držav: »Otrok, ki je žrtev nasilja v Desklah, izhaja iz transnacionalne migrantske skupnosti delavcev in delavk iz Bosne in Hercegovine, ki je zadnja desetletja žrtev politik apartheida. Sistemski rasizem, sistematična degradacija in diskriminacija delavcev in delavk, ki predstavljajo desetino vseh delovno aktivnih v Sloveniji, generira kulturne vzorce ksenofobije in rasizma.«

Če želimo, da bo šola varen prostor rasti vsakogar, se moramo lotiti sistemskih in strukturnih vzrokov za dogodke, kot je vrstniško nasilje v OŠ Deskle, so še pozvali borci proti diskriminaciji. »Problem je šolski model, katerega smoter je zgolj in edino proizvajanje delovne sile za trg. Današnje šole zato spodbujajo vrednote tekmovalnosti, hierarhiziranja in meritokracije. Takšne šole so popolnoma neodzivne za aktualne družbene potrebe, med drugim za potrebo po vzpostavljanju modelov sobivanja v družbi, ki je vse bolj razslojena.«

Spremeniti bi morali tudi idejo monokulturnosti in predpravicah dominantne kulture, na kateri je utemeljena slovenska šola, poudarjajo. Ta namreč zanika večkulturno in transkulturno realnost današnje slovenske družbe, »je institucija sistemske diskriminacije, ki nujno spodbuja izraze nasilja in zatiranja pripadnikov kultur, ki niso dominantne«.

To sistemsko diskriminacijo je treba razgraditi, poudarjajo iz Časopisa za kritiko znanosti. »Šola bi morala biti pri tem sopotnik in ne nasprotnik.«