Predsednikova modrost

Od predsedniških volitev je minilo dve leti in en mesec. Nepričakovani zmagovalec Borut Pahor – kajti točno to je bil, politik, ki si je zakockal vlado, je potem nemudoma postal predsednik republike – bi lahko v teh dveh letih naredil kaj pomembnega, prelomnega. Imel je nekaj priložnosti, izkoristil ni nobene. Nasprotno. Kako pomemben je zares ta predstavnik vsega ljudstva, vrhovni politični suveren, kaže število prelomnih intervjujev, ki jih je dal v teh dveh letih, izjav, s katerimi je v skladu z ustavnimi pristojnostmi skušal vplivati na slovenski politični prostor. Teh intervjujev ni bilo. Tudi ne poslanic, zakonskih predlogov, oglašanja ob prelomnih političnih dogodkih.

Je pa predsednik Pahor uspešno uravnoteževal politični prostor. Iz novinarstva vemo, da je beseda uravnoteženo poročanje evfemizem za neprofesionalno novinarstvo, brez tehtnih uredniških in novinarskih premislekov, novinarstvo, ki ga vodijo strukture moči. Enako je z uravnoteženo politiko. Pahor, ki želi ugajati vsem, še posebno pa opozicijskemu Janezu Janši, ne ugaja nikomur. Niti človeku, ki je nekoč govoril o lepljivih prstih, ne.

V skladu s tem premislekom je treba razumeti Pahorjevo prisotnost na obletnici postroja Krkovičeve enote, ki pa, to se namenoma pozablja, ni bil prvi postroj slovenske Teritorialne obrambe. Ta je nastala že novembra 1968 kot pomožna sila Jugoslovanske ljudske armade, poveljevalni jezik v njej pa je bil slovenski. Zgodovinska dejstva niso v prid osamosvojitvenim mitomanom.

V Kočevski Reki ni šlo za uradno, vseslovensko prireditev, pač pa je imela ta prireditev izrazito politično noto, bila je poskus rehabilitacije Janeza Janše. Na plakatu, izobešenem v Kočevski Reki, so organizatorji iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve z zgodovinske fotografije postroja iz leta 1990 namenoma odstranili rdeče zvezde na kapah teritorialcev. Podobno so zgodovinske fotografije prikrojevali Stalin, Hitler, Mussolini, Mao Cetung, Fiedel Castro in še kopica takšnih in drugačnih revolucionarjev in reakcionarjev (analizo retuširanja Mladina objavlja v Mladinamitu).

Res je, da je bil predsednik tudi na nedavni prireditvi še enega, tokrat policijskega veteranskega društva Sever, prav tako se je udeležil »vzporedne« kočevske prireditve Zveze Moris, a tam ni bilo potvarjanja zgodovine in brisanja zvezd. Pahor, tako je dejal, išče pomiritev. Pomiritev pa ne pomeni, da s svojo, predsedniško navzočnostjo počasti tiste, ki imajo na jeziku enotnost, z dejanji pa spodbujajo nasprotja. Za takšno presojo je potrebne nekaj državniške modrosti. Pahor, politik, ki je bil v slovenski politiki že skoraj vse, predsednik vlade, parlamenta, stranke, evropski poslanec, se je še ni navzel.

Bodimo optimistični. Leto 2015 bo prineslo tudi častitljivo obletnico konca druge svetovne vojne. Leto 1945 je bilo leto zloma nacifašizma in rojstva sodobne, svobodne, demokratične Evrope. Hkrati je prineslo železno zaveso, diktature in zločinski, krvavi ples zmagovalcev. Moder predsednik države bi državljane lahko maja s prelomno, simbolično potezo dokončno usmeril na pot sprave, stran od politike in interesnih interpretacij. A težko je verjeti, da bo predsednik takrat za kaj takšnega dovolj spreten, pogumen, moder. Lahko pa se motimo.