Dobra zamisel, slaba izvedba

Glede na to, da tretjina celotne porabe energije v državi odpade na porabo v stavbah – za ogrevanje, hlajenje, zračenje in osvetlitev –, je energetska izkaznica načeloma dobra zamisel. Gre za listino, ki kupcu ali najemniku stavbe pove, kako energetsko varčna oziroma potratna je stavba in s katerimi ukrepi lahko zmanjša porabo energije v njej. Boljša obveščenost potrošnikov ni nikoli slaba zamisel.

A hudič se skriva v podrobnostih. Na ministrstvu za infrastrukturo so se izvedbe projekta lotili tako amatersko, da še dobrih štirinajst dni pred novim letom, ko so energetske izkaznice postale obvezne za vse javne stavbe ter vse hiše in stanovanja, ki so naprodaj ali pa jih lastniki oddajajo v najem, daljši od enega leta, pravila niso bila jasna. Šele v čisto zadnjem hipu je bil sprejet pravilnik, ki omogoča pridobitev energetske izkaznice tudi za posamezna etažna stanovanja in ne samo za celotno večstanovanjsko stavbo.

Toda ker izdelovalci energetskih izkaznic lahko izdelajo največ eno izkaznico na dan, niti teoretično ni mogoče, da bi več tisoč stavb in stanovanj, ki se oglašujejo, v roku, se pravi do začetka leta 2015, imelo izkaznice. Globa za oglaševanje brez izkaznice znaša 250 evrov. Lastniki nepremičnin lahko upajo, da inšpektorji pri nadzoru ne bodo pretirano strogi.

Slovenija je pri uvedbi energetske izkaznice bolj papeška od papeža. Evropska direktiva, na podlagi katere je državni zbor marca 2013 sprejel energetski zakon, nikjer ne omenja obvezne izdelave izkaznic za vse večstanovanjske stavbe. Sporna je tudi metodologija izračuna energetske učinkovitosti stavb, saj je zastavljena tako, da omogoča celo do 50-odstotne razlike.

Povedano preprosteje: dva strokovnjaka lahko isto stavbo uvrstita v dve popolnoma različni kategoriji, čeprav bosta meritve opravila po isti formuli. »Metodologija bi morala biti eksaktna, saj sicer vse skupaj nima nobenega smisla,« opozarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Daleč najsporneje pa je, da izdelovalca energetske izkaznice izbere lastnik nepremičnine, saj to omogoča zlorabe. Lastnik nepremičnine se z izdelovalcem izkaznice lahko dogovori, da mu vnaprej plača strošek izdelave izkaznice, ne da bi strokovnjak sploh opravil meritve na terenu. To lahko privede do takšnih nesmislov, da se bodo energijsko neučinkovite hiše z ogrevanjem na lesno biomaso znašle v isti kategoriji kot sodobne nizko energijske hiše z ogrevanjem na plin. »Potrošnik bo mislil, da kupuje pasivno hišo, v resnici pa bo dobil energetsko potratno nepremičnino,« opozarja Žnidaršič.

Hvalevredna zamisel, s katero naj bi zagotovili boljšo obveščenost potrošnikov, se bo izrodila …