Grožnje Grčiji, če bi zmagala Siriza

Zakaj je vrednost grških delnic v zadnjem času, ko je veliko govora o zmagi Sirize na prihajajočih parlamentarnih volitvah, začela padati?

Raziskave javnega mnenja v Grčiji napovedujejo, da bo na splošnih volitvah z nekaj manj kot 35 odstotki glasov slavila leva radikalna stranka Siriza, vladajoča Nova demokracija bi dobila pet odstotkov manj glasov, socialdemokratski Pasok pa zgolj sedem odstotkov. Volitve v tristočlanski grški parlament bi morale biti šele junija 2016, vendar so bile zaradi neizvolitve predsednika avtomatično razpisane za 24. januar. 2014, ker tako določa volilna zakonodaja.

Siriza ponuja Grkom radikalno drugačen protikrizni in razvojni program, kot ga uveljavlja sedanja vlada. Opustili so zamisel o odpisu dolga, se pa zavzemajo za evropsko konferenco, na kateri bi se dogovorili za odpis dela dolga zadolženih evropskih držav, del dolga naj bi odkupila Evropska centralna banka, preostali dolg pa bi države povrnile z učinki gospodarske rasti, ne pa s proračunskimi rezi in krčenjem socialnih pravic. Napovedujejo tudi vojno odtekanju denarja v davčne oaze, ustavitev privatizacije, krizni program zaposlovanja, višjo minimalno plačo in pokojnine in ponovni dialog med socialnimi partnerji. V sodelovanju z drugimi strankami v Evropi, ki nasprotujejo politiki radikalnega varčevanja, denimo z vse močnejšim španskim Podemosom, ki je po raziskavah javnega mnenja s 30 odstotki najmočnejša stranka v Španiji, je po njihovem mnenju takšen program mogoče izpeljati.

Kajpak je takšna politika v nasprotju z zahtevami mednarodnih finančnih trgov in Evropske centralne banke. Pravzaprav od tam že »ukrepajo«. Vrednost grških delnic je v zadnjem času, ko je veliko govora o zmagi Sirize na morebitnih parlamentarnih volitvah, padla za 20 odstotkov. Tudi drugi kazalci so negativni. Zato so voditelji Sirize sredi decembra predstavili gospodarski program predstavnikom mednarodnih denarnih skladov in bank, vendar so po poročanju Financial Timesa s svojimi predlogi pri njih spodbudili, blago rečeno, le nelagodje. Časnik navaja Jörga Sponerja, analitika Capital Group, z 1,4 bilijona dolarjev premoženja po moči devetega sklada na svetu, ki je dejal, da je njihov program »hujši od komunizma« in pelje v »totalen kaos«. Podobno so se odzvali tudi predstavniki drugih finančnih institucij in napovedali, da v Grčijo ne bodo vlagali, če ne bo »politične stabilnosti«, ki pa je po njihovem seveda Siriza na oblasti ne more zagotoviti.

Tudi dosedanji grški premier Antonis Samaras opozarja, da se »trgi bojijo zmage Sirize na morebitnih predčasnih volitvah«. In celo predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je zlovešče opozoril, da se morajo Grki izogniti napačnemu (!) izidu predčasnih volitev. Luka Mesec, poslanec Združene levice, sestrske stranke Sirize, v prispevku Lahko levica zmaga?, objavljenem na portalu mobilnega tednika Torek ob petih, sodi, da bo odziv kapitala ob morebitnih zmagah levih strank v državah južne Evrope srdit in vsaka leva vlada, ki bi prišla na oblast, bo paralizirana že ob svojem nastopu. »Nobena skrivnost namreč ni, da finančni trgi vse bolj določajo notranjepolitična razmerja v državah,« piše Mesec. Preferirajo vlade, ki strežejo interesom kapitala – vsiljujejo varčevalne ukrepe, znižujejo davke na kapital in bogastvo, privatizirajo donosna podjetja v državni lasti. »S takimi zavezami je npr. Miru Cerarju in Dušanu Mramorju uspelo pridobiti ’zaupanje investitorjev’, ki so – zadovoljni z donosnim privatizacijskim načrtom in drugimi uslugami nove slovenske vlade – spustili obrestne mere na zgodovinsko nizko raven: 1,75 odstotka,« ošvrkne politiko slovenske vlade.

Morebitna zmaga strank Podemos in Siriza bo najresnejša grožnja statusu quo v Evropi po padcu berlinskega zidu.

V takšnih razmerah se stranke evropske levice ne zavzemajo za izstop iz EU in evroobmočja, temveč si prizadevajo za reformo Evropske unije in prenehanje »kolonizacije južne evropske periferije«, ki jo izvajajo finančni trgi in države evropskega centra. In kaj potemtakem po mnenju liderja Iniciative za demokratični socializem lahko naredi evropska levica? Mesec trdi, da »sta obe strategiji – tako izstop kot reforma – iluzorni, če razmišljamo v okvirih delovanja ene vlade. Po drugi strani pa sta obe pravilni, če se bo zanju zavzela široka fronta. Široka fronta perifernih držav, ki se soočajo s podobnimi problemi, kakršni so v Grčiji in Španiji, ter široka fronta naprednih strank, gibanj in sindikatov iz vse Evrope. Z drugimi besedami: levico lahko reši samo mednarodna solidarnost«.

Zato pričakuje, če bo v Španiji zmagal Podemos in Siriza v Grčiji, internacionalizacijo pomoči tema strankama, kajti njuna zmaga bo »najresnejša grožnja statusu quo v Evropi po padcu berlinskega zidu. Kdo bo v tej bitki Davida in Goljata zmagal, pa je odvisno od vseh nas. S svojimi protesti, pomočjo, in če bo treba, lastno udeležbo, lahko pomagamo,« zapiše Luka Mesec.