Zdravstveni »sprehod po Luni«

Vest, da vse ni samo črno, da je še prostor za preboj, je proti koncu preteklega leta prišla s Poljske. Ekipi poljskih nevrokirurgov je z inovativnim postopkom uspelo pozdraviti hudo poškodovano hrbtenjačo in pacienta odrešiti paralize. Operirani, ki je bil leta 2010 žrtev napada z nožem in od takrat hrom od prsi navzdol, je kmalu po operaciji hodil zgolj s pomočjo hojce.

Dosežek, ki bi lahko pomagal okrog trem milijonom paraliziranih po vsem svetu, je plod skoraj pol stoletja raziskav Britanca Geoffreyja Raismana z Inštituta za nevrologijo londonske univerze College. »Moje delo se je začelo leta 1965,« je povedal za BBC. »Ogledoval sem si strukturo možganov. Vsi so mislili, da so možgani kot telefonsko omrežje – če prerežeš žice, je povezava izgubljena, so trdili. Dejansko pa so možgani živa struktura, ki vedno znova tvori nove povezave. Ali ne bi mogli tega uporabiti kot zaveznika pri popravo hrbtenjače?« se je bil vprašal.

Celice, ki bi lahko ponovno vzpostavile povezavo v poškodovanih hrbtenjačah, je dvajset let kasneje zapazil v vohalnem sistemu. »To je edini del živčnega sistema, ki se neprestano prenavlja. Pomislil sem, da bi te celice lahko vsadili v poškodovani del hrbtenjače.«

Nevrolog je idejo najprej preizkusil na podgani. Poškodovali so ji hrbtenjačo tako, da ni mogla več uporabljati tace. Ko so v poškodovani del nato vsadili vohalne živčne celice, se je podgani funkcija vrnila. »Ko sem to videl, sem vedel, da bodo pacienti nekoč ozdraveli,« je Raisman še dejal za BBC.

Operacijo na Poljskem je vodil Pawel Tabakow, ki se je Raismanu pri raziksavah pridružil po uspehu s podgano. »Pawel si je izjemno prizadeval, da bi tretma, uspešen pri podgani, lahko izvedli tudi na človeku. Darek Fidyka je imel hrbtenjačo hudo poškodovano. Med enim in drugim delom, kjer je bila prerezana, je bilo sedem milimetrov. Imeli smo le 1,5 milijona celic, kar ne bi bilo dovolj za zapolnitev te praznine. Pawel se je nato domislil popolne novosti: iz pacientovega gležnja je odstranil štiri živčna vlakna, z njimi povezal ločena dela hrbtenjače, to pa je omogočilo celicam, da so se razrasle in znova povezale živčevje. In delovalo je,« je dejal Raisman, ki še meni, da je operacija podoben uspeh kot sprehod človeka po Luni.

»Zdaj nas čakajo preizkusi, kako tehniko izboljšati, jo ponoviti pri več pacientih. Morda pišemo zgodovino.«