Denis Vičič

 |  Politika

Javna tribuna: »Zahtevamo bolj razumno upravljanje, nočemo razprodaje«

Peticijo proti razprodaji državnega premoženja je podpisalo že več kot 9000 ljudi, med njimi mnogi ugledni akademiki. Nezadovoljstvo nad odločitvijo vlade Mira Cerarja, da bo nadaljevala prodajo državnih podjetij, katerih privatizacijo je obljubila vlada Alenke Bratušek, čeprav nekatera dojema kot strateško državno lastnino, se še povečuje in širi. Oblikovala se je skupina društev in gibanj Državljani proti razprodaji, ki v sredo, 7. januarja, v Cankarjevem domu prireja javno tribuno "Ne razprodaja, temveč bolj razumno upravljanje". Govorci, med drugimi tudi pobudnik peticije proti razprodaji dr. Jože Mencinger, bodo predstavili alternativne predloge, kako izboljšati upravljanje državnega premoženja. Privatizacija zagotovo ni edina možnost.

»Telekom ni le uspešno gospodarsko podjetje, temveč vozlišče vseh informacij. Zato je nujno, da se o morebitni prodaji javno razpravlja in poišče najboljšo rešitev,« so zapisali pobudniki javne tribune, ki se bo v Štihovi dvorani začela ob 18. uri.

Poleg dr. Mencingerja bo argumente, zakaj razprodaja podjetij "po spisku" ni dobra rešitev, podal pravnik in svetovalec na ustavnem sodišču Igor Vuksanović. Ker Miro Cerar ponavlja, da bi Slovenija izpadla nekredibilna, če zavez vlade Aleke Bratušek ne bi izpolnila, se bo Vuksanović osredotočil zlasti na vprašanja, kje, kako in zakaj naj bi bile obljube o prodaji zavezujoče, kdo jih je dal in komu ter kaj lahko sledi, če Telekom (ki ga sicer tudi Cerar sam označuje za strateško lastnino) umaknemo s seznama podjetij za prodajo.
Ekonomist dr. Bogomir Kovač se bo lotil dileme, ali je res treba vse državno premoženje razprodati, če je bila država doslej slab upravljavec, ali pa je možno uveljaviti bolj razumno upravljanje.

Sledila bo razprava, na katero so med drugimi že prijavljeni Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Andrej Cetinski, SINTEZA-KCD, ki bo predstavil primer upravljanja v nemškem podjetju FRAPORT, ki je letos jeseni kupilo Aerodrom Ljubljana.

Na spletnih straneh Mladine smo že opozarjali, da se po svetu dogaja ravno obratno kot pri nas: velika mesta, razočarana nad privatnimi lastniki, ki so zasledovali zgolj dobiček, bi rada pridobila lastništvo nad pred desetletji privatiziranimi podjetji in infrastrukturo. Ponovno prevzemanje lastništva naj bi bil način, kako zagotoviti pomembne javne storitve vsem, in to bolj demokratično. Privatna podjetja pri tem niso hotela uspeti.

Organizatorji javne tribune so "opozorila iz tujine" slišali. »Razprodaja uspešnih slovenskih podjetij ni v interesu slovenske družbe,« pišejo v vabilu na dogodek. Zahtevajo:

1. naj vlada takoj zaustavi razprodajo državnih podjetij ter odpove vse dogovore o prodaji Telekoma, ki ni le uspešno gospodarsko podjetje, temveč vozlišče vseh informacij. Kdor obvladuje Telekom, lahko nadzoruje vse gospodarske in politične odločitve že v njihovem nastajanju;

2. naj se o prodaji vsakega podjetja odloča posebej in le na osnovi predhodno sprejete Strategije razvoja Slovenije;

3. naj se spremeni način upravljanja državnih podjetij tako, da pri upravljanju enakopravno sodelujejo predstavniki države, zaposlenih, stroke in širšega družbenega interesa (soupravljanje);

4. naj vlada takoj začne uvajati spremembe zakonodaje za upravljanje podjetij v državni lasti in pri tem upošteva dobre prakse upravljanja v uspešnih državnih podjetjih, na primer v Nemčiji ali v skandinavskih državah, in okrepi družbeni nadzor upravljanja podjetij v državni lasti.

»Državljani Slovenije smo Stranki Mira Cerarja na volitvah podelili večinski mandat z obvezo, da ob zagotavljanju poslovne politične etike Slovenijo očisti plenilskih združb. Zato od Vlade zahtevamo, da – upoštevajoč strokovne argumente in dolgoročni razvojni interes Slovenije ter seveda predvolilne zaobljube – zavrne diktat tujega kapitala in domačih plenilskih združb. Pri tem bomo vlado podpirali, vendar pa se mora zavedati, da je PRODAJA TELEKOMA tista mejna črta, ki je ne sme prekoračiti!« so še zapisali v skupini Državljani proti razprodaji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.