6. 1. 2015 | Ekonomija
Slovenska bitcoin borza tarča hekerjev, ukradenih štiri milijone evrov
Bitstamp, slovenska borza bitcoinov, digitalne valute, ki bi v prihodnosti lahko izpodrinila storitve bank in drugih ustanov, ki skrbijo za finančne transakcije, je bil tarča hekerskega napada. Ukradenih je bilo skoraj 19.000 bitcoinov, kar je po trenutnem tečaju okrog štiri milijone evrov. Nejc Kodrič, eden od ustanoviteljev Bitstampa, uporabnike miri: »Hranimo dovolj bitcoinov za poplačilo vseh oškodovanih.«
Pri eni najstarejših in največjih menjalnic, s pomočjo katere lahko za »pravi denar« kupimo digitalno valuto, so vdor zaznali v ponedeljek dopoldan in takoj ustavili vse operacije, uporabnike pa pozvali, naj začasno ne nakazujejo bitcoinov v virtualne denarnice, ki jih imajo odprte pri Bitstampu. Nekateri so kljub opozorilom to storili in njihov virtualni denar je nato stekel na bitcoin-račun, na katerega so hekerji že v nedeljo preusmerili več kot 18.800 bitcoinov.
Kam so hekerji denar nakazali, je vidno zaradi načina, kako bitcoin deluje – vse transakcije v omrežju bitcoin so javne in sledljive. Namen hekerjev zato ni takojšnje okoriščenje. Pridobljene virtualne valute namreč ne morejo neposredno in takoj koristiti – če bi ukradene bitcoine prenakazali na druge bitcoin-račune, bi denarju lahko sledili vsi oškodovani in drugi zainteresirani ter prej ali slej prišli do kradljivca. Prav tako bi vsaka ugledna menjalnica lahko onemogočila konverzijo ukradenih bitcoinov v »realno valuto« ali pa javno objavila imetnika transakcijskega računa, na katerega bi bila sredstva nato nakazana. Takoj, ko bi sredstva prišla na menjalnico, še preden bi bila zamenjana, bi menjalnica namreč vedela, da gre za sredstva, ukradena z Bitstampa.
Menjalnica Bitstamp na računalnikih, ki niso priključeni v internetno omrežje in so torej hekerjem nedosegljivi, sicer hrani vsaj 85 odstotkov vseh bitcoinov svojih strank. Obljubo, da uporabniki Bitstampa ne bodo oškodovani, bodo zelo verjetno držali: podjetje, ki ima že nekaj časa sedež v Londonu, naj bi od ustanovitve leta 2011 vsako leto ustvarilo okrog 700 tisoč do milijona evrov profita. To sicer pomeni, da sredstev nima dovolj, da bi uporabnike Bitstampa poplačalo, a dodatno varovalko predstavlja investicija sklada Pantera Capital Management, ki je v Bitstamp leta 2013 vložil 10 milijonov dolarjev. Nenazadnje pa imata kot pionirja bitcoina verjetno velike zaloge te digitalne valute tudi ustanovitelja menjalnice Kodrič in Damijan Merlak.
Uporabniki slovensko-angleške menjalnice, bitcoina in drugih digitalnih valut namigujejo, da dogajanje v Bitstampu, ki očitno ni zagotovil dovolj varnega okolja, spominja na dogajanje v menjalnici Mt. Gox. Ta nekoč največja svetovna borza bitcoinov je lani bankrotirala zaradi hekerskega napada. Takrat je »izginilo« okrog 850 tisoč bitcoinov, ki so bili takrat skupno vredni okrog 400 milijonov evrov. Borza se je zaprla, uporabniki pa so zaenkrat ostali brez vsega. Preiskava dogodka je še v teku.
Ne da bi branili Bitstamp, je treba reči, da je med primeroma vseeno razlika: vodilni v Bitstampu so se odzvali takoj; ukradenih je bilo bistveno manj bitcoinov, saj je Bitstamp te hranil drugače od Mt. Goxa; in nenazadnje je šlo pri Mt. Goxu je za serijo različnih težav, ki so se kljub javnim opozorilom strokovnjakov in uporabnikov iz bitcoin-skupnosti vlekle več let in se nato izrazile v popolnem polomu.
Digitalne valuta bitcoin je ena od bolj prepoznavnih digitalnih valut. Število bitcoinov je omejeno, zato naj bi bila njena vrednost povsem odvisna od povpraševanja. Uporabljati naj bi si je želeli zato, ker skoraj popolnoma odpravlja stroške transakcij, za katere zdaj banke in druge finančne ustanove zaračunavajo razmeroma visoke provizije. Digitalne valute naj bi povsem varno uporabljali, ne da bi za to potrebovali poti, ki jih sedaj ponujajo finančne ustanove. Tako se ne bi moglo zgoditi, da bi se katerakoli finančna ustanova lahko samovoljno odločila, da na neki račun ne bo nakazovala denarja, kot se je to zgodilo v primeru donacij WikiLeaksu, ko sta jih blokirala MasterCard in Visa.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.