»Prodaja Telekoma Slovenije je meja, ki je vlada ne sme prekoračiti«

V Cankarjevem domu se bo danes ob 18. uri začela javna tribuna »Ne razprodaja, temveč bolj razumno upravljanje«. Cilj organizatorjev tribune, zbranih v skupini Državljani proti razprodaji, je jasen: preprečiti popolno, brezglavo prodajo uspešnih podjetij v državni lasti. Zaupanje vladi Mira Cerarja ima mejo, poudarjajo: »Telekom ni le uspešno podjetje, ampak vozlišče vseh informacij. Zato je nujno, da se o morebitni prodaji javno razpravlja in poišče najboljšo rešitev«. Organizatorjem tribune daje zagon velika podpora peticiji proti razprodaji državnega premoženja. »Večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača. Tudi oblasti dvomijo v njeno koristnost, a trdijo, da morajo prodajati, ker so to obljubile evropskim oblastem in finančnim trgom. Prodaja torej ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna. Dejansko ne prodajamo le podjetij, prodajamo ostanke gospodarske suverenosti,« so besede ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, ki jih je za svoje vzelo 10.000 podpisnikov peticije. Ogrožena je suverenost države.

»Razprodaja je vsiljena ideološka odtujitev, ki naj bi zagotovila prelom z »umazano« socialistično preteklostjo, v kateri so bila zgrajena podjetja, ki jih zdaj prodajamo, in ki bo Slovenijo uvrstila med druga nekdanja socialistična gospodarstva, o katerih usodi odločajo lastniki multinacionalk. Najbrž podjetje, ki ga prevzame multinacionalka, res postane učinkovitejše, a družbeni (gospodarski, socialni, razvojni, ekološki) učinki niso pozitivni, kar potrjujejo empirične študije in dogajanja v gospodarstvih, ki so prodala vse, kar se je dalo prodati. Med krizo je prav zaradi prodaj podjetij pred tem iz nekdanjih socialističnih držav letno odtekalo 40 milijard evrov,« še opozarja priznani ekonomist, ki bo tudi prvi govorec na današnjem dogodku v Štihovi dvorani CD. Peticijo lahko še vedno podpišete tukaj>>

Z argumenti, da prodaja državnega premoženj ni nujna, da je uspešno upravljanje možno tudi, če je lastnik država, bo na zgledu nemškega Fraporta, podjetja, ki je kupilo Letališče Jožeta Pučnika, prikazal Andrej Cetinski iz skupine Državljani proti razprodaji.

Ker predsednik vlade Miro Cerar ponavlja, da bi Slovenija izpadla nekredibilna, če zavez vlade Alenke Bratušek ne bi izpolnila, se bo pravnik in svetovalec na ustavnem sodišču Igor Vuksanović v svojem nastopu osredotočil na vprašanja, kje, kako in zakaj naj bi bile obljube o prodaji zavezujoče, kdo jih je dal in komu ter kaj lahko sledi, če Telekom (ki ga sicer tudi Cerar sam označuje za strateško lastnino) umaknemo s seznama podjetij za prodajo.

Nastopil bo tudi ekonomist dr. Bogomir Kovač, ki se bo lotil dileme, ali je res treba vse državno premoženje razprodati, če je bila država doslej slab upravljavec, ali pa je možno uveljaviti bolj razumno upravljanje.

K razpravi je prijavljenih več govorcev, med katerimi sta tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič in Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice, ki bosta predstavila poglede »njunih« organizacij na privatizacijo.

Dogodek bo v neposrednem prenosu na MMC RTV Slovenije.

Zakaj je treba odločno nasprotovati razprodaji

»Slovenci si ne moremo privoščiti, da bi prodali družbeno lastnino, ki so jo po vojni ustvarile tri generacije, saj bi to pomenilo, da se odpovemo gospodarski in s tem tudi politični suverenosti,« je kot razlog, zakaj podpira boj proti razprodaji, navedel zgodovinar dr. Jože Pirjevec.

Ekonomist Franček drenovec ob današnjih razprodajah državnega premoženja občuti samo še gnus: »Proti tako imenovani privatizaciji sem zato, ker mi gre dobesedno na bruhanje, ko gledam, kako bo ta skorumpirana provincialna politikantsko-financarska sodrga, ki je v zadnjem desetletju zavzela Slovenijo, zdaj do konca uničila, pokradla in požrla še tisto, kar nam je ostalo po letu 2008, ko so najprej izropali banke,« je zapisal v odmev Mencingerjevemu opozorilu, da sta argumenta, »da bomo razjezili kapitalske trge in izgubili verodostojnost, če državnih podjetij ne bomo prodali, votla argumenta tujih in domačih špekulantov, ki s prodajo služijo«.

Filozofinja dr. Renata Salecl prav tako opozarja na interese posameznikov: »Praksa zategovanja pasu in zahteve za prodajo državnega premoženja sta ključna mehanizma, ki omogočata nadaljevanje neoliberalni ideologiji. Ko nas prepričujejo, da je prodaja premoženja nekaj za skupno dobro, se moramo vprašati, za čigavo partikularno dobro pravzaprav gre. Ob prodaji se bodo ob kupcih lahko veselili predvsem razni posredniki, ocenjevalci, advokati in najbrž tudi kakšni politiki, ki upajo na kakšno svetovalno ali nadzorno vlogo, ko jim poteče mandat. Državnega premoženja ni treba prodajati. Lahko se bolje upravlja. Lahko se bolje nadzoruje upravljavce.«

Še več mnenj uglednih akademikov tukaj>>

Ne brezglavi razprodaji ni treba reči samo zato, ker gospodarskih razlogov za razprodajo ni: »Finančna sredstva, pridobljena z dosedanjimi zadolžitvami, zadoščajo za odplačevanje dolgov; prilivi v proračun so večji kot lani, presežek na tekočem računu ostaja enako velik. Trditve, da bomo kupnino porabili le za zmanjšanje dolga, so prazne; vseeno je, ali jo porabimo za zmanjšanje dolga ali za pokrivanje primanjkljaja; le vrstni red računskih operacij je drugačen, rezultat pa je enak,« piše Mencinger.

Razprodaji je treba reči ne tudi zaradi izkušenj drugih držav s privatizacijo, in to ne le vzhodnoevropskih. V Veliki Britaniji, ki je privatizirala skoraj vse, spoznavajo, da je bilo javno lastništvo učinkovitejše od privatnega. Ne samo, da so bile storitve bolj kakovostne, ampak tudi dostopnejše. »Privatizacija ne deluje,« je v The Guardianu zapisal kolumnist in pridruženi urednik Seumas Milne. »Obljubili so nam deležniško demokracijo, konkurenco, padanje cen in boljše storitve. Generacijo kasneje ugotavljamo, da je večina dobila ravno nasprotno.« Na vseh področjih se pojavljajo privatni monopoli, perverzne subvencije privatnim podjetjem, astronomske cene, podinvestiranje na račun kakovosti storitev, dobičkarstvo. Potrošniki in politiki so prevarani z raznimi komercialnimi skrivnostmi in zapletenimi pogodbami. Delavcem se grobo posega v plače in pravice. Ukinitev 30 let veljavne, s pomočjo kapitala uveljavljene dogme proti državnemu lastništvu je nujna tudi zaradi povečanja družbene neenakosti. Nadzor nad temeljnimi storitvami se je preselil v roke velikanskih tujih podjetij, ampak ta so, paradoksalno, pogosto državna, je še poudaril Milne.

Tudi v Nemčiji in Franciji, kjer so mesta privatizirala nekatere storitve, tudi oskrbo s pitno vodo, se trend privatizacije obrača – velika mesta, razočarana nad privatnimi lastniki, ki so zasledovali zgolj dobiček, bi rada pridobila lastništvo nad pred desetletji privatiziranimi podjetji in infrastrukturo. Ponovno prevzemanje lastništva naj bi bil način, kako zagotoviti pomembne javne storitve vsem, in to bolj demokratično. Privatna podjetja pri tem niso hotela uspeti.

Zahteve organizatorjev javne tribune

Organizatorji javne tribune so opozorila akademikov in tista iz tujine slišali. »Razprodaja uspešnih slovenskih podjetij ni v interesu slovenske družbe,« pišejo v vabilu na javno tribuno.

Zahtevajo:

1. naj vlada takoj zaustavi razprodajo državnih podjetij ter odpove vse dogovore o prodaji Telekoma, ki ni le uspešno gospodarsko podjetje, temveč vozlišče vseh informacij. Kdor obvladuje Telekom, lahko nadzoruje vse gospodarske in politične odločitve že v njihovem nastajanju;

2. naj se o prodaji vsakega podjetja odloča posebej in le na osnovi predhodno sprejete Strategije razvoja Slovenije;

3. naj se spremeni način upravljanja državnih podjetij tako, da pri upravljanju enakopravno sodelujejo predstavniki države, zaposlenih, stroke in širšega družbenega interesa (soupravljanje);

4. naj vlada takoj začne uvajati spremembe zakonodaje za upravljanje podjetij v državni lasti in pri tem upošteva dobre prakse upravljanja v uspešnih državnih podjetjih, na primer v Nemčiji ali v skandinavskih državah, in okrepi družbeni nadzor upravljanja podjetij v državni lasti.

»Državljani Slovenije smo Stranki Mira Cerarja na volitvah podelili večinski mandat z obvezo, da ob zagotavljanju poslovne politične etike Slovenijo očisti plenilskih združb. Zato od Vlade zahtevamo, da – upoštevajoč strokovne argumente in dolgoročni razvojni interes Slovenije ter seveda predvolilne zaobljube – zavrne diktat tujega kapitala in domačih plenilskih združb. Pri tem bomo vlado podpirali, vendar pa se mora zavedati, da je PRODAJA TELEKOMA tista mejna črta, ki je ne sme prekoračiti!« so še zapisali v skupini Državljani proti razprodaji.