Hočemo pivo, hočemo pivo!

Vse več športnih funkcionarjev v zadnjem času opozarja, da se je slovenski vrhunski šport v težavah znašel tu di zaradi prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah. Ker v večini preostalih evropskih držav te omejitve ne poznajo, naj bi bili slovenski športni klubi in organizacije ob precejšen del zaslužka in tako še bolj nekonkurenčni tujini kot sicer. Pri tem funkcionarjem zvesto sledijo številni športni novinarji, po mnenju katerih je tako imenovani Kebrov zakon o omejevanju porabe alkohola iz leta 2003 nesmiseln in neživljenjski.

»Napad« vodi predsednik Nogometne zveze Aleksander Čeferin. »V državi moramo nujno spremeniti zakon o prepovedi točenja alkoholnih pijač na tekmah. To je gonilna sila financiranja razvoja drugje v Evropi,« je lani na primer dejal za Večer.

V kratkem naj bi predlog spremembe zakona obravnavali poslanci državnega zbora. Zasluge za to ima poslanec ZaAB Jani Möderndorfer, ki je na Planetu TV nedavno napovedal zakonski predlog, po katerem bi na športnih prireditvah dovolili točenje pijač z manjšo količino alkohola. Torej predvsem piva. Omeniti velja, da je poslanec Möderndorfer hkrati tudi predsednik Košarkarskega kluba Olimpija, katerega glavni pokrovitelj je Pivovarna Union.

V nasprotju s prepričanjem prepoved prodaje alkohola na športnih prireditvah ni delo Dušana Kebra. Določba je bila zapisana že leta 1998, in sicer v zakon o športu. Kebrov zakon je omejitev le razširil, saj ni prepovedal zgolj prodaje, pač pa tudi razne degustacije. Je zakon neživljenjski? Keber se ne strinja in pri tem opozarja na tradicionalne izpade opitih obiskovalcev poletov v Planici. »Športni dogodki pa se po navadi ne zgodijo enkrat na leto, kot je to v Planici, pač pa se dogajajo vsak teden ali enkrat na 14 dni. Pitje ob takem dogodku na neki način vzdržuje tradicijo pitja, tako imenovano mokro kulturo.«

Pri tem opozarja, da obstajajo številne tuje raziskave, ki jasno kažejo, da se na takih prireditvah nezanemarljiv delež ljudi, celo četrtina navijačev, opije nad zakonsko dovoljeno mejo, to pa povzroči porast s tem povezanih kršitev in nesreč. »Seveda ima vsak posameznik pravico do svobodnega odločanja, a v tem primeru je po mojem ravnotežje med družbeno škodo in svobodo posameznika na strani javnega dobrega. Če je šport mogoče rešiti samo tako, da na dogodkih, ki bi morali biti promocija zdravega načina življenja, dovolimo točenje alkohola in opijanje, potem to ni rešitev. Že sedaj smo med rekorderji po količini zaužitega alkohola: ali želimo, da bi ga popili še več?«

Tudi ministrstvo za zdravje še naprej trdno podpira zakonske omejitve, češ da so »zlasti športne prireditve prostor, kjer bi uživanje alkohola lahko vodilo k različnim oblikam nesreč in nasilja ter hujšim kršitvam javnega reda in miru«.

Namen zakona je bil zmanjšanje porabe alkohola in s tem povezanih negativnih zdravstvenih in družbenih posledic. Povečan zaslužek športnih klubov res ni dovolj dober razlog za njegovo omilitev.