Nova podpora peticiji

Od petnajstih državnih podjetij (Adria Airways, Aero, Elan, Fotona, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Cinkarna Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia bazeni, Unior in Žito), ki so plod dolgoletnega slovenskega znanja in dela, zdaj pa so predvidena za prodajo, so nekatera že v rokah tujih lastnikov, druge enaka usoda očitno še čaka. Čeprav nekateri ugledni ekonomisti, kot je prof. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, menijo, da je privatizacija podjetij nujna, »predvsem zaradi izboljšanja upravljanja teh podjetij« in »uravnoteženja javnih financ«, pa se mnenje, da je prodaja teh podjetij na dolgi rok škodljivo početje in pelje v dokončno izgubo gospodarske suverenosti, vse bolj uveljavlja.

Peticijo dr. Jožeta Mencingerja z naslovom Preprečite razprodajo je na spletni strani Mladine podpisalo že več kot 10.000 prebivalcev in prebivalk Slovenije, prebudila se je tudi civilna družba. V sredo so na odmevnem posvetu v Cankarjevem domu, ki ga je organizirala skupina Državljani proti razprodaji, sindikalist Dušan Semolič, ekonomisti Andrej Cetinski, Jože Mencinger in Bogomir Kovač in pravnik Igor Vuksanovič znova opozorili na škodljive posledice (nenadzorovane) privatizacije. Rudi Rizman je v Mladini že pred tem opozoril, da po tridesetih letih eksperimentiranja s privatizacijo tudi v razvitem svetu spoznavajo, da se ni obnesla. »Ne preseneča, da smo v državah, ki so izvajale najbolj rigidno obliko privatizacije in slepe privrženosti delovanju ’prostega trga’, ta čas priča nasprotnemu valu – deprivatizaciji kot primernejši in svobodi (demokraciji) bolj naklonjeni različici modernizacije. Ali slovenski politični razred in ekonomska elita slišita in razumeta ta jezik?«

Žal se med slovenskimi političnimi strankami, njihova vodstva je Rastko Močnik že poimenoval s kompradorsko elito, le Združena levica zavzema za takojšnjo ustavitev (raz)prodaje državnih podjetij. Njen poslanec in vodja poslanske skupine Luka Mesec pravi, da argument o državi kot nujno slabem in neodgovornem lastniku ne drži. Po njegovem bi namesto privatizacije morali izboljšati upravljanje podjetij ter nagnati politične stranke od njihovih jasli. Treba bi bilo »demokratizirati upravljanje in vzpostaviti nadzor zaposlenih nad njim«. Meni, da bomo s prodajo podjetij »izgubili še zadnji vzvod razvojne politike in država bo, tako kot mnoge druge v Evropi in po svetu, pahnjena v periferen položaj«, kajti »konkurirala« bo lahko le s še nižjo ceno dela, z zniževanjem davkov in okoljskih standardov, »da bi privabila tuj kapital, ker domačega ne bo«. Prodana podjetja bodo podružnice multinacionalk in »profiti (na primer Telekoma, ki ga zdaj kupuje nemško državno podjetje Telekom) bodo odtekali v tujino. Gospodarstvo bo ostalo večinoma brez razvojnih oddelkov, ostala mu bo le še suha proizvodnja«.

Peticijo Preprečite razprodajo! lahko podpišete na spletni strani www.mladina.si, lahko pa nam podporo sporočite na elektronski naslov desk@mladina.si ali pošljete na Tednik Mladina, Dunajska c. 51, 1000 Ljubljana, s pripisom Peticija Preprečite razprodajo!

Kdo Slovenijo pravzaprav sili v (novo) privatizacijo in ji postavlja pogoje? Luka Mesec pravi, da so sklicevanja slovenskih vlad na Evropsko unijo, ko gre za privatizacijo, v resnici hinavske poteze slovenske politike, saj EU od nas zahteva samo izpolnjevanje kriterijev glede javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja. Po njegovem vlade same ponujajo ta »recept« prodaje Bruslju, saj se zavedajo, da za takšno početje doma nimajo podpore. NKBM je jasen primer takšnega ravnanja, saj smo jo dokapitalizirali z milijardo evrov in državljani bomo praktično, glede na prodajne cene, ki jih je mogoče slišati, s 700 milijoni evrov subvencionirali novega lastnika. Za temi procesi pa se skrivajo »domači in tuji špekulanti, ki želijo s prilastitvijo državnega premoženja obogateti. Poleg tega so cene podjetij danes bistveno nižje, kot so bile pred krizo, zato bi špekulanti zelo poceni prišli do sistemskih bank in strateških podjetij v državi«.

V Združeni levici bodo na podlagi s peticijo zbranih podpisov državljank in državljanov v državnem zboru sprožili potrebne postopke, da bi zaustavili in preprečili razprodajo slovenskega premoženja. S spremembami zakonodaje, še posebej o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki naj bi, tako kot imajo to urejeno Avstrijci, »podjetij ne smel več prodajati po seznamu, ampak bi moral za vsako podjetje pridobiti soglasje državnega zbora«. Mobilizirati hočejo čim več ljudi v podporo peticiji, in če »ne bo šlo drugače, jih bomo pozvali na ulice«, pravi Luka Mesec.