»Prihodnost se je začela«*

Letos bodo volitve tudi v Španiji, kjer se zmaga nasmiha Podemosu, in v začetku naslednjega leta še na Irskem, kjer se enako obeta stranki Sinn Féin. Duh levice straši po Evropi.

»Ali je prihodnost že prišla?« Matjaž Vipotnik, plakat za turnejo SMG po Franciji, 1984

»Ali je prihodnost že prišla?« Matjaž Vipotnik, plakat za turnejo SMG po Franciji, 1984

Odkar je v Grčiji konec leta 2009 izbruhnila dolžniška kriza, domači in bruseljski politiki ter mednarodne finančne ustanove ne krčijo le temeljnih socialnih in delavskih pravic njenih državljanov, ampak tudi njihovo politično suverenost. To je najočitneje prav zdaj, pred parlamentarnimi volitvami 25. januarja, na katerih naj bi po javnomnenjskih raziskavah prepričljivo zmagala socialistična Siriza. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je grško ljudstvo opozoril pred »napačnim volilnim rezultatom« in ga obvestil, da bi na oblasti raje kot »ekstremne sile« videl »znane obraze«. Britanski dnevnik Financial Times pa je bil še neposrednejši in je za najšibkejši člen območja evra razglasil – volivce.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

»Ali je prihodnost že prišla?« Matjaž Vipotnik, plakat za turnejo SMG po Franciji, 1984

»Ali je prihodnost že prišla?« Matjaž Vipotnik, plakat za turnejo SMG po Franciji, 1984

Odkar je v Grčiji konec leta 2009 izbruhnila dolžniška kriza, domači in bruseljski politiki ter mednarodne finančne ustanove ne krčijo le temeljnih socialnih in delavskih pravic njenih državljanov, ampak tudi njihovo politično suverenost. To je najočitneje prav zdaj, pred parlamentarnimi volitvami 25. januarja, na katerih naj bi po javnomnenjskih raziskavah prepričljivo zmagala socialistična Siriza. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je grško ljudstvo opozoril pred »napačnim volilnim rezultatom« in ga obvestil, da bi na oblasti raje kot »ekstremne sile« videl »znane obraze«. Britanski dnevnik Financial Times pa je bil še neposrednejši in je za najšibkejši člen območja evra razglasil – volivce.

To ni prvič, da Siriza grozi s prevzemom oblasti, politiki in mediji iz držav evropskega središča pa grškim državljanom z njegovimi posledicami. Javnomnenjske raziskave so ji zmago napovedovale že pred prejšnjimi volitvami leta 2012, ko bi bil njen položaj v pogajanjih o pogojih mednarodne finančne pomoči močnejši. Ob začetku dolžniške krize je izpostavljenost nemških in francoskih bank do grških posojilojemalcev znašala 119 milijard evrov, do irskih, portugalskih in španskih še dodatnih 900 milijard, območje evra pa ni imelo vzpostavljenih ustreznih reševalnih mehanizmov. Če bi Siriza oblast prevzela leta 2012, bi lahko z grožnjama, čeprav neizrečenima, enostranskega odpisa dolgov in izstopa iz območja evra izpogajala razumnejše pogoje pomoči in morda še kaj več. Zaradi usodnosti verižnih učinkov, ki bi jih imelo uresničenje teh groženj na preostanek evropskega obrobja in s tem tudi na države središča, bi namreč vso celino držala v šahu.

Zdaj, ko so gospodarstva in javne finance Irske, Portugalske in Španije v boljšem stanju, ko je evropski mehanizem za stabilnost delujoč in ko so bilance nemških in francoskih bank skrbno pregledane, temeljito očiščene ter kapitalsko in likvidnostno okrepljene, Grčija ni več tolikšna potencialna ekonomska grožnja preostanku Evrope. Finančni trgi so se na novico o predčasnih volitvah v Grčiji denimo še isti dan odzvali z dvigom obrestne mere na desetletne državne obveznice na več kot devet odstotkov, obrestne mere na obveznice drugih držav obrobja pa se niso znatno spremenile. Še pred nekaj leti bi takšna novica povzročila podražitev zadolževanja vsega obrobja, evropski borzni indeksi bi strmoglavili in prav tako vrednost evra. Zato lahko verjamemo poročanju nemškega tednika Der Spiegel, da sta nemška kanclerka Angela Merkel in njen finančni minister Wolfgang Schäuble prepričana o obvladljivosti morebitnega izstopa Grčije iz območja evra.

Razlog, zakaj se vrhu političnega Berlina izstop Grčije iz območja evra zdi celo »skoraj neizbežen«, če na predčasnih volitvah zmaga Siriza, je političen. Čeprav Grčija ne premore tolikšne ekonomske teže kot pred tremi leti, pa se je skupaj z ekonomsko spremenila tudi politična krajina Evrope. Siriza danes ni več edina leva sila v državah obrobja. Letos bodo volitve tudi v Španiji, kjer se zmaga nasmiha Podemosu, in v začetku naslednjega leta še na Irskem, kjer se enako obeta stranki Sinn Féin. V dobrem letu bi tako lahko v Evropi dobili kar tri leve vlade, eno od njih celo v četrtem največjem gospodarstvu območja evra. Če bi Siriza na oblasti dosegla kakršenkoli uspeh, bi torej morda sprožila val političnih sprememb, ki bi jih ponesel daleč prek grških meja. Hkrati pa si Merklova in njena CDU/CSU popustljivosti do Sirize ne smeta privoščiti tudi zaradi nemških notranjepolitičnih razmer, saj jima lahko del volivcev ukrade protievropska AfD.

V primeru Sirizine zmage tako lahko pričakujemo, da bodo države središča in mednarodne finančne ustanove proti Grčiji začele ekonomsko vojno, Siriza pa bi se morala doma spopasti še z drugimi strankami, s kapitalom in z mediji. Prvi ukrep proti Grčiji bi bila morda prekinitev oskrbe grških bank z likvidnostjo, kar bi te pokopalo. Druga velika težava, s katero bi se Siriza srečala na oblasti, pa je okoli 20 milijard evrov, ki jih bo Grčija morala letos najti za servisiranje svojega dolga, če ne doseže novega dogovora s trojko. Del teh sredstev bi lahko poiskala znotraj države, večino pa bi morala priskrbeti tujina. Seveda pa tudi Siriza ne bi bila nemočna. Enostranski odpis dolgov in izstop iz območja evra bi bili za Grčijo še vedno možnosti, ki pa ju, vsaj ne izstopa, nihče pri zdravi pameti ne želi videti uresničene, najmanj pa Grčija sama. Na žalost pa bi bila ena od pogajalskih strani dovolj nerazumna in radikalna, da bi ji bil izstop morda celo edina sprejemljiva možnost.

Izstop iz območja evra bi Grčijo pahnil v še globljo gospodarsko in socialno depresijo, kar bi bil svojevrsten dosežek. Doslej je denimo grški BDP upadel že za 26 odstotkov, na vrhuncu pa je stopnja brezposelnosti znašala skoraj 28 odstotkov. Siriza in grško ljudstvo bosta v vsakem primeru, ne glede na volilni izid, potrebovala našo solidarnostno podporo. Če bi ju njuni nasprotniki prisilili na to pot, pa bosta potrebovala tudi našo solidarnost v uporu.

*Sirizin volilni slogan

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.