Protiislamske nalepke
Sovražni govor na ulicah Ljubljane
Sovražni letak
© Twitter
Na izložbenem oknu prodajalne kebaba v Ljubljani so se pojavile nalepke z napisom »Eurorabia? Ne, hvala,« ki pozivajo k »zaustavitvi islamizacije Evrope«. Nestrpni posamezniki so nalepke najverjetneje dobili pri organizaciji Avtonomni nacionalisti, ki na svojih spletnih straneh ponuja še več gradiva s sovražno naravnano vsebino. Nalepke so se pojavile le nekaj dni po terorističnem napadu islamskih skrajnežev na francoski satirični časnik. Dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da manjše organizirane skupine skrajne desnice take dogodke pogosto izkoristijo, da izražajo nestrpnost. »Ekstremistični desničarski diskurz je po navadi najbolj izražen ravno v času družbenih prelomov, ki jih zaznamujejo posamezni dogodki,« pojasnjuje tudi dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede. Bolj ali manj očiten protiislamski oziroma ksenofobni diskurz je v Sloveniji stalnica in se vleče že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, dodaja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Sovražni letak
© Twitter
Na izložbenem oknu prodajalne kebaba v Ljubljani so se pojavile nalepke z napisom »Eurorabia? Ne, hvala,« ki pozivajo k »zaustavitvi islamizacije Evrope«. Nestrpni posamezniki so nalepke najverjetneje dobili pri organizaciji Avtonomni nacionalisti, ki na svojih spletnih straneh ponuja še več gradiva s sovražno naravnano vsebino. Nalepke so se pojavile le nekaj dni po terorističnem napadu islamskih skrajnežev na francoski satirični časnik. Dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da manjše organizirane skupine skrajne desnice take dogodke pogosto izkoristijo, da izražajo nestrpnost. »Ekstremistični desničarski diskurz je po navadi najbolj izražen ravno v času družbenih prelomov, ki jih zaznamujejo posamezni dogodki,« pojasnjuje tudi dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede. Bolj ali manj očiten protiislamski oziroma ksenofobni diskurz je v Sloveniji stalnica in se vleče že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, dodaja.
V omenjeni prodajalni kebaba so se nalepke pojavile prvič, zaposleni pa so prepričani, da ne kažejo siceršnjega odnosa do muslimanov. »Slovenija ni takšna dežela, da bi bili muslimani ogroženi. Je demokratična in pravna država, to so zgolj posamezniki, ki imajo svoje mišljenje,« poudarjajo. Podobno meni Edin Kumalić, tajnik Slovenske muslimanske skupnosti.
Vseeno gre pri vsebini nalepk za sovražni govor, česar ne smemo zanemariti. »V tem primeru sovražni govor temelji na očitnih vzporednicah z razpihovanjem sovraštva proti Judom v času nacizma, na poveličevanju Evrope in izključevanju muslimanov in ga lahko označimo za rasističnega in nacističnega,« pravi Vezovnikova. Tudi evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti je v zadnjem poročilu o Sloveniji na spletu zaznala povečanje obsega sovražnega govora, usmerjenega proti muslimanom. »Trenutne varnostne razmere ali politično ozračje se zdijo dokaj v redu, vendar se stvari lahko poslabšajo in morda se bo kasneje izkazalo, da je sovražni govor, ki ga danes tu in tam zasledimo, tlakoval pot nadaljnjemu stopnjevanju,« opozarja Kovačič.
Podobno kot v Ljubljani so sovražni grafiti, uperjeni proti muslimanom, pojavili tudi na Jesenicah.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.