Diskriminacija

S krščansko vero je pri nas povezanih pet dela prostih dni. In prav zato je Almir Talić vložil pobudo za presojo ustavnosti zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Talić meni, da je, ker je musliman, diskriminiran, saj mora, če hoče primerno počastiti islamske praznike, izkoristiti letni dopust.

Ustavno sodišče je pobudo sprejelo v obravnavo. Isto sodišče je leta 2010 v zvezi z zakonom o verski svobodi zapisalo, da država »svobodnega izpovedovanja in izvrševanja vere ne sme onemogočati, ga preprečevati, ovirati ali oteževati. … To od države v prvi vrsti terja vzdržnost.« Bi določitev dela prostih dni na (večinoma) za katoličane pomembne dneve torej lahko razumeli kot nenevtralno, »misijonarsko« držo sekularne države?

Zagovornik enakih možnosti Boštjan Vernik Šetinc meni, da gre v tem primeru za »posredno diskriminacijo«. Ta se od »navadne« razlikuje v tem, da je predpis, ki je diskriminatoren, zgolj videti nevtralen. Zagato bi reševal s spremembo zakona o delovnih razmerjih. Nekatoličani bi lahko imeli pravico do nekaj dni izrednega dopusta zaradi verskega prepričanja, a bi to moralo biti urejeno tako, da ne bi imeli več pravic od drugih. V Bosni in Hercegovini, kjer nobena od verskih skupin ne prevladuje tako kot katoličani v Sloveniji, so prav v delovnopravni zakonodaji določili, da mora vsak delodajalec zaposlenim poleg siceršnjega dopusta odobriti še štiri proste dni za potrebe opravljanja verskih dolžnosti, od katerih sta dva dneva dopusta plačana. Vlada Mira Cerarja težav ne vidi: »Ureditev upošteva voljo državljanov in je skladna ter primerljiva z ureditvijo tega področja v primerljivih državah Evropske unije,« je odgovorila na poziv ustavnega sodišča.

Prejšnja vlada, ali vsaj njen del, je na vprašanje verskih praznikov gledala drugače. Predlog novega zakona o verski svobodi, ki je obtičal v predalih in v koalicijskih usklajevanih, je predvideval možnost – in ne dolžnost – delodajalcev, da vernikom različnih cerkva, katerih trije dnevi verskih praznikov se časovno ne ujemajo z dnevi, ki so že določeni kot dela prosti dnevi, omogočijo rabo treh dni letnega dopusta. Verska skupnost naj bi pri pristojnem organu navedla tri dni, delavec pa bi bil lahko na podlagi soglasja delodajalca odsoten do tri delovne dni v času verskega praznika.

Rešitev ni bila sprejeta. Prejšnja vlada se z zakonskimi vprašanji verske svobode zares ni upala spoprijeti. Enako je z vlado Mira Cerarja. Sedaj bo o enem od teh vprašanj odločalo ustavno sodišče.