»Cerar zavrnil predstavnike interesa 1,2 milijona ljudi«

Ko so predstavniki skupnosti Državljani proti razprodaji v sredo državnemu zboru in vladi predali svoje zahteve in peticijo proti razprodaji, jih predsednik vlade Miro Cerar ni sprejel. Namesto njega je to storil vladni sekretar Matevž Frangež, član stranke SD, ki je v predvolilnem boju s Solidarnostjo sklenila pogodbo o sodelovanju, v kateri se je zavezala, da bo zaustavila privatizacijo, a nato na to kmalu pozabila. V delegaciji tistih, ki svarijo, da bo privatizacija pomembnih državnih podjetij ogrozila suverenost države, sta bila sicer tudi predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, kar pomeni, da si Cerar ni mogel vzeti pet minut za predstavnike interesa več kot polovice slovenskega prebivalstva.

»V delegaciji smo bili predstavniki interesa 1,2 milijona ljudi v Sloveniji. In da si gospod Cerar za to ni našel časa, je čudno,« je razočaranje nad tem, da predsednik vlade Miro Cerar ni utegnil sam prevzeti več kot 10.000 podpisov podpore peticiji proti razprodaji, izrazila Mateja Kožuh Novak.

Razočaran je bil tudi pobudnik peticije, ki je spodbudila nastanek skupnosti Državljani proti razprodaji, ekonomist dr. Jože Mencinger. S premierjem sta bila dolgo sodelavca na ljubljanski Pravni fakulteti.

Premierja in pravnega strokovnjaka je sicer skupina poskušala opozoriti tudi na čisto »pravne stvari«: da zaveze vlade Alenke Bratušek o privatizaciji 15 podjetij niso pravne, ampak politične.

Da ni nobenih pravnih zadržkov pri tem, da bi privatizacijo ustavili, je sicer le eden od zaključkov javne tribune proti privatizaciji, ki je pretekli teden potekala v Cankarjevem domu. Poleg zaustavitve privatizacije je nujna sprememba upravljanja podjetij na splošno in tako, da bi večji vpliv dobili zaposleni, zahtevajo iz skupnosti Državljani proti razprodaji.

Namesto Cerarja Frangež

Delegacijo proti privatizaciji je na vladi sprejel sekretar in nekdanji poslanec stranke SD Matevž Frangež, ki pa je bil brez pooblastil za pogovor. »Žal mi je bilo, da sem moral Frangežu dostaviti pobudo, o vsebini katere smo se dogovorili že ob predvolilnem dogovoru za sodelovanje na predčasnih volitvah,« pravi koordinator nove civilne iniciative in član sveta stranke Solidarnost Miha Pitako.

»V Solidarnosti na začasno sodelovanje z SD nismo pristali kar tako. Podpisali smo pogodbo, v kateri se je stranka SD zavezala, da bo zaustavila privatizacijo in si prizadevala izvesti analizo, kaj bi lahko prodali oz. kaj ne. Nič od tega se ni zgodilo,« še pravi Pitako. »Naenkrat pa Veber in Židan ponovno govorita o tem, da bo SD poskušala ustaviti privatizacijo … Poskušajo se »šlepati« na to, kar smo sprožili dr. Mencinger in Državljani proti razprodaji.«

Državljani proti razprodaji so Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Iskra, Protestival, Mreža za neposredno demokracijo, Sinteza, Solidarnost, 4. skupina ZL, Pirati, gibanje TRS, stranka TRS, Iniciativa za demokratični socializem, Skupina kazenska ovadba, Puntarji. Podpirajo jih ZSSS, ZDUS in Zveza borcev. Seznam podpornikov pa se vse bolj širi.

Bodo poslanci le preklicali sklep o privatizaciji?

Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez je delegacijo sprejel. Napovedal je, da bo peticijo in zahteve udeležencev javne tribune posredoval vsem poslanskim skupinam.

V državnem zboru bo sicer v petek nujna seja odbora za finance in monetarno politiko. Že tretja s podobnim dnevnim redom. Vnovič so jo sklicali v poslanski skupini Združene levice, da bi še enkrat poskusili preprečiti prodajo državnih podjetij, ki še polnijo slovenski proračun.

Tokrat bo v to, da privatizacija ni najboljša možna rešitev – sploh ob tem, da so se gospodarske razmere spremenile od takrat, ko je bil sprejet sklep o privatizaciji –, ampak je treba spremeniti upravljanje, poskušal prepričati Andrej Cetinski. Ta je na javni tribuni s primerjavo upravljanja v Slovenskem državnem holdingu in podjetju Fraport prikazal, kako slabo zastavljeno je upravljanje vsega slovenskega premoženja.

Proti privatizaciji tudi v Mariboru

Naslednja javna tribuna o tem, da je privatizacija škodljiva, bo predvidoma prihodnji teden tudi v Mariboru, in sicer v sredo v Udarniku. Glavno sporočilo pa ponovno: (predvsem) Telekoma in drugih dobro delujočih podjetij v državni lasti se ne sme prodati.

Ker je pričakovati, da vlada kljub vsemu ne bo spremenila odnosa do privatizacije, so vse bolj v igri tudi protesti. Civilne skupine, ki sestavljajo skupnost Državljani proti razprodaji, že znajo biti vztrajne.