Spomenik NOB in jaslice

V podnaslovu tega prispevka (objavljenega v Mladini 9. januarja 2015) je vprašanje: »Provokacija ali korak k spravi?« Vprašanje je vsekakor zelo pereče, ne le v Spodnji Idriji, temveč v vsej Sloveniji. Avtor (K. Košak) je dal dovolj podlage, da lahko iščemo odgovor še naprej in upoštevajoč širše družbene okoliščine.

Omenila bom nekaj možnih spremljevalnih dejanj, ki bi kazala na to, da je prikazano dejanje usmerjeno k spravi med nosilci in nasledniki narodnoosvobodilnega boja, na eni, ter zagovorniki sodelovanja z okupatorjem, na drugi strani.

Spravo-tvorno bi bilo, če bi se v adventnem času, ko so bili vsi mediji izjemno odprti do sporočil največje cerkve v Sloveniji, njeni najvišji predstavniki končno opravičili za sodelovanje Cerkve v Ljubljanski pokrajini z okupatorskimi oblastmi; če bi sporočili, da obžalujejo prisotnost na slovesnostih, ki poveličujejo domobransko organizirano delovanje v korist nemškega rajha v času druge svetovne vojne; če bi zagotovili, da se najvišji cerkveni predstavniki ne bodo pojavljali v paravojaških formacijah strank, ki rušijo pravno državo v samostojni Sloveniji; če bi objavili seznam maš za celo leto, ki bi bile posvečene slovenskim izgnancem, umrlim v taboriščih vseh okupatorskih sil in borcem slovenskih partizanskih enot (vemo, da so bili v veliki večini verni). V spravo bi lahko naknadno uvrstili tudi dogodek v Spodnji Idriji, če bo ob 27. aprilu 2015 župnik v cerkvi ali pred cerkvijo organiziral proslavo in posebno mašo ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in za vse, ki so v zaledju in v borbenih enotah pomagali pri osvoboditvi izpod fašizma in nacizma in k temu, da je Primorska sestavina (republike) države Slovenije.

Ker teh spremljevalnih dejavnosti ni bilo in ker (kot je avtor zapisal na koncu) ima cerkev v tem kraju celo poseben lepo tlakovan prostor za svoje potrebe, je poseganje v javni prostor, ki je narodnoosvobodilnega spominskega značaja, samo še ena od (mnogih) izzivalnih (provokativnih) dejavnosti. Zasedanje javnega skupnega prostora s strani cerkve ni od danes, temveč poteka že več desetletij in se krepi. Tega pojava ne zmanjšuje dejstvo, da je neposredna izvedba pogosto prepuščena cerkvenemu občestvu, saj organi cerkvenega občestva delujejo v skladu z navodili zastopnikov Sv. Duha v cerkvi na tej zemlji. Mogoče pa bo Sv. Duh razsvetlil cerkev v Spodnji Idriji pred Dnevom upora proti okupatorju – kaj se ve. Na Primorskem so duhovniki blagoslavljali partizanske enote. Ta spomin ni star več tisoč let, a bi ga bilo dobro osvežiti.