Nediplomatsko
Štiri tožbe zaradi nepravilnosti na veleposlaništvih
Zunanji minister Karl Erjavec je na nedavnem posvetu slovenske diplomacije dejal, da bo leto 2015 »priložnost, da se mednarodna skupnost kot celota, pa tudi Slovenija s svojo zunanjo politiko, ozre nazaj na pretekle mejnike ter se vpraša, kaj se lahko iz njih naučimo in kaj lahko izboljšamo«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Zunanji minister Karl Erjavec je na nedavnem posvetu slovenske diplomacije dejal, da bo leto 2015 »priložnost, da se mednarodna skupnost kot celota, pa tudi Slovenija s svojo zunanjo politiko, ozre nazaj na pretekle mejnike ter se vpraša, kaj se lahko iz njih naučimo in kaj lahko izboljšamo«.
Bo to tudi priložnost, da se slovenska diplomacija ozre na pretekle napake? Slovenija ima trenutno odprte tri tožbe zoper svoje veleposlanike zaradi nepravilnosti, ki so bile ugotovljene na predstavništvih države v tujini. Zoper Petra Reberca je vložen odškodninski zahtevek v višini 103.646 evrov zaradi neupravičeno porabljenih sredstev, ki niso bila namenjena za redno delovanje veleposlaništva v Madridu. Od Boštjana Kovačiča, nekdanjega veleposlanika v Zagrebu, državno pravobranilstvo zahteva 65.000 evrov za povračilo zneska, ki ga je Slovenija morala plačati zaradi škode v rezidenci. Proti nekdanjemu veleposlaniku v Tokiu Miranu Čupkoviču Skenderju in njegovi soprogi pa je državno pravobranilstvo vložilo odškodninski zahtevek v višini 68.642,95 evrov zaradi nepravilnosti pri finančnem poslovanju veleposlaništva. Poleg tega je bil v letu 2014 pravnomočno zaključen postopek zoper nekdanjega veleposlanika v Atenah Vladimirja Kolmaniča, in sicer zaradi vračila depozita v višini 10.000 evrov za najem rezidence.
Na ministrstvu za zunanje zadeve poudarjajo, da gre pri omenjenih nepravilnostih zgolj za posamične primere, ki ne izvirajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Zagotavljajo, da je ministrstvo sprejelo spremembe in dopolnitve notranjih aktov, ki urejajo finančno in materialno poslovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev in okrepilo nadzor nad njimi, hkrati pa naj bi namenili dodatno pozornost usposabljanju in izpopolnjevanju diplomatov pred odhodom na delo v tujino.
Upajmo, da bodo ukrepi zares učinkoviti. Ne gre namreč zanemariti širših posledic tovrstnih primerov. »Za nas je vsak primer preveč in ne prispeva h krepitvi ugleda slovenske diplomacije v tujini,« poudarja Stanislav Sikošek, predsednik Sindikata slovenskih diplomatov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.