Odličendob

Hotel Pahor
Via 1. Maggio/Ulica 1. maja 14, Jamiano/Jamlje; Doberdob
Tel.: +39 0481 410 121
Odprto ob sredah od 18.30 do 23. ure ter od četrtka do nedelje od 12. do 15. in od 18.30 do 23. ure.

Ambient:
prostorna in udobna kraška novogradnja z znosnim coldplayevskim poprockom iz zvočnikov

Napitki:
več kot odlična kolekcija buteljk naših zamejskih vinarskih rojakov z zelo za pitje motivirajočimi maržami

Dostopnost:
veliko lastno parkirišče; duri so široke, preprek za gibalno ovirane ni

Fino:
pršut in lardo
njoki z jamarjem
škarpina z rezanci

Ne tako fino:
ravioli s klobaso

Štirihodna paša pri Pahorjevih nas je stala 50 evrov na jedca.

»Nujno je treba preveriti, ali se je naš državni prezident po vseh poklicih za en dan lotil še hotelirstva!« je nadzornik Konzumovega zahodnomejnega dopisništva zahteval že po lanskem obstoletnem obhodu soške fronte, med katerim je v Doberdobu zapazil novogradnjo z velikim napisom Pahor na frontalni fasadi. Upoštevajoč dejstvo, da nas naši vinarski in oštarijski fantje z one strani meje še niso razočarali, dežurni ekipi ni bilo težko prevoziti slabe ure in pol na zahodne obronke slovenstva.

Pahorjeva (skušajte odmisliti priimkovno navezavo na prezidenta) rodbina se je na dan naše vizitacije ravno vrnila z novoletovanja v Kranjski Gori, kar na srečo ni pomenilo izgovorov, česa vsega da ni, ampak to, da je gospodar v fletni in fletno založeni kleti vpričo nas nabrusil nože in načel doma vzrejeno in v San Danieletu v devetkilski pršut dodelano svinjsko nogo. Ta je z zavidanja vredno plastjo zunanje maščobe in krasno marmorirano sredico požela stoječe ovacije, ki so jih bile nekaj minut kasneje, zdaj že za jedilniško mizo, deležne še tanke fetke topljivega hrbtnega špeha in bolj kompaktne rezine doma dimljenega hrbta črnega angusa ter z norveškega uvoženega dimljenega lososovega divjaka.

Da so tile placi razdvojeni ne le med dve državi, ampak prav tako med morje in kontinent, se je kazalo tudi na krožniških paralelah v nadaljevanju večera: kuhinjski šefe je sicer z večjo suverenostjo in končnim uspehom scimpral elegantne raviole v rdeči rakovi salsi kot pa njih podobnike, opremljene s preagresivno ovinjenim hašejem iz razstavljene pečenice, a v spominu nam bodo bržčas ostali predvsem veliki, kraftni njoki, nabildani z omako iz najbolj zvezdniškega sira regije (pa i šire), Zidaričevega jamarja – skromen krožnik, ob katerem je treba potrepljati ne le kuharja, ampak vsaj še sirarja, pa tudi vinarja: Kantetova malvazija 2011 je perla, ki jo velja natočiti v glaž, če ti kje prekriža pot! Sicer pa je tudi v drugi paraleli bolje kazalo morski robi – škarpina, najprej v pečici pečena, nato pa dodelana s salso na rdeče in postrežena z res na zob kuhanimi špageti, je s sočnostjo, svežino in okusom suvereno opravila tudi s korektnim, a malo premalo zorjenim biftekom v teranovi omaki.

Čeprav Pahorjevim ne bi škodilo nekaj več korajže pri sladicah (štrudelj, palačinke z grand marnierjem in mandljeva zmrzlina), pa je vendarle res, da gre za prijazno nespakljiv pogon, osredotočen na grudo, kjer je postavljen, in na najboljše, kar ta ponuja. Nadvse okusno!