Za koliko so pa vas nategnili?

Ne, če ste v eni spletni trgovini opazili nižjo ceno kot v drugi, ni nujno, da bo taka tudi ostala. Spremeni se lahko v nekaj trenutkih. V eni ali drugi trgovini. In to celo za stvari, za katere bi pričakovali, da se njihova cena ne spreminja. Recimo za biblijo.

Spletni gigant Amazon je znan po tem, da s cenovno politiko, ki je lahko tudi njemu v škodo, manipulira tako, da konkurenčnim spletnim trgovinam odtegne kupce, poroča Quartz. V času prednovoletnih, potrošniških praznikov je denimo v ZDA zelo zaželeni električni skiro ponujal za tretjino nižjo ceno od vseh ostalih spletnih trgovin.

Amazon ima poleg »ročnega« uravnavanja cen uveljavljeno še avtomatizirano računalniško spreminjanje, na katerega vplivajo povečano ali zmanjšano povpraševanje kupcev po določenem artiklu in druge okoliščine. Ko se, na primer, nakupi določenega izdelka znižajo, algoritmi zbijejo ceno, da bi jih ponovno obudili.

Cena se spreminja celo »generičnemu«, vedno istemu in v ZDA vedno enako iskanemu Svetemu pismu. Od leta 2010 do danes se je spremenila več kot stokrat, nekateri kupci so jo dobili za 8,49 dolarja, drugi za 16,99. »Dejstvo, da se tudi takemu artiklu, kot je biblija, tako pogosto in tako dramatično spreminja cena kaže, da se manipulacije s ceno dogajajo pri vseh artiklih, ki jih potrošniki lahko kupimo prek spleta,« so zapisali pri Quartzu. In dodali, da Amazon spremeni ceno tudi do 80 milijonom artiklom dnevno. Biblija se je denimo podražila, ko je History Channel v ZDA začel predvajati miniserijo »The Bible«. Graf, kako se je cena spreminjala, najdete na spletni strani Camelcamelcamel.

Ameriški mediji so sicer že pisali o tem, da se je Amazon opekel, ko je testiral, kako visoko ceno lahko še zahteva za neki DVD, kupci pa so manipuliranje opazili in od trgovca zahtevali in dobili povračilo preplačila.

Trgovca so obtožili tudi, da je ceno prilagajal glede na osebne podatke kupcev – če so bili premožnejši, jim je zaračunal več, sicer pa manj. Amazon je to odločno zanikal.

»Amazon je popolna metafora nove ekonomije, katere poslovni model temelji na izkoriščanju cenenosti, brezpravnosti in nesindikaliziranosti delovne sile, ki sistematično ustvarja le slaba, nekakovostna, duhamorna, mučna, mučilniška delovna mesta in ki daje pri zaposlovanju vedno prednost tistim, ki so pripravljeni delati napol volontersko, magari brezplačno. Bi bilo treba to ekonomijo ustaviti? Je to sploh ekonomija?

V to smer je udarila ugledna ameriška revija New Republic, ki je oktobrsko številko prodajala z naslovno temo: Amazon je treba ustaviti. Franklin Boer, avtor članka, sicer urednik revije New Republic, rokavice sname že v podnaslovu: »Amazon je prevelik. Kanibalizira ekonomijo. Zato potrebujemo radikalen načrt, kako ga ustaviti.« Logično: če vam je všeč Amazon, potem so vam všeč tudi znojilnice – in tovarne iz 19. stoletja. Le komu so všeč znojilnice? In tovarne iz 19. stoletja, v katerih so tezgarili otroci, najcenejša delovna sila, in omedlevale nosečnice? V ugodnostih, ki jih prinašajo korporacije à la Amazon, preveč uživamo, da bi sploh mislili na bližnje nevarnosti, pravi Boer.

Amazon ne ustvarja le slabih, toksičnih, kilavo plačanih delovnih mest, ne generira le slabih delovnih razmer, ampak je tako velik, da deluje kot monopolist, ki se spretno izmika protimonopolni zakonodaji, sicer napisani za dobo industrijske ekonomije, ne pa za dobo digitalnih, spletnih, fantomskih, fluidnih gigantov, ki za sabo puščajo uničenje – posekano konkurenco in ožete dobavitelje. Konkurenco ubijajo – Amazon je v treh mesecih zmetal sto milijonov dolarjev, da bi zamajal in uničil Diapers.com, konkurenčno spletno trgovino (z izdelki za otroke), ki jo je, zamajano in ožeto, potem kupil. To je njegov poslovni model: konkurenco bodisi ubije ali kupi,« je v super članku Brezposelnost v času Amazona pisal Marcel Štefančič, jr.