Stop fosilnim gorivom

Študija londonske univerze College ugotavlja, da bi morale na tisoče milijard evrov vredne količine fosilnih goriv ostati neizkoriščene, da ne bi prišlo do povišanja temperature ozračja za več kot dve stopinji Celzija. Tolikšno segretje ozračja velja za skrajno mejo – če bi jo presegli, bi na Zemlji nastale katastrofalne in nepovratne posledice za človeštvo. Če se bo poraba fosilnih goriv ohranila na zdajšnji ravni, se bo ozračje segrelo za pet stopinj Celzija.

Kot poroča The Guardian, je v zdaj znanih nahajališčih mnogokrat več fosilnih goriv, kot bi jih smeli porabiti do leta 2050, da bi segrevanje ozračja ohranili pod dvema stopinjama Celzija. Študija londonske univerze College pa je prva, ki opredeljuje, katera nahajališča energentov bi morali opustiti.

Neizkoriščenih bi moralo ostati kar 82 odstotkov vseh danes znanih zalog premoga, so zapisali raziskovalci, saj ta energent najbolj prispeva k onesnaženju ozračja. ZDA, Avstralija in Rusija, ki so med največjimi državami proizvajalkami premoga, bi lahko do leta 2050 porabile največ desetino zalog. Kitajska in Indija, kjer je uporaba že zdaj izjemno razširjena in še narašča, bi morali pred sežigom obvarovati dve tretjini vseh zalog premoga.

V Zemljinih plasteh bi morala ostati tudi polovica vsega plina, vendar omejitev ne bi enako prizadela vseh držav, bogatih s plinom, piše Guardian.

Nafta ima med vsemi energenti najnižji delež zalog, ki bi morale ostati neporabljene, in sicer tretjinski. Samo na Bližnjem vzhodu bi je moralo pod zemljo ostati 260 milijard sodčkov, kar je enakovredno celotni zalogi nafte Savdske Arabije. Nedotaknjena bi morala ostati tudi nahajališča nafte na Arktiki.

Pisci študije sklepajo, da bi zaradi omejitve uporabe fosilnih goriv zaloge premoga, nafte in plina, ki jih obvaldujejo največja energetska podjetja, lahko kmalu izgubile vrednost. Pod vprašanjem je zato legitimnost gromozanskih vlaganj privatnikov in nekaterih držav v raziskave novih nahajališč fosilnih goriv.

»V letu 2013 so podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, za to porabila okrog 500 milijard evrov. Zakaj to počnejo, če vedo, da je zalog energentov več, kot bi jih smeli porabiti?« je za Guardian dejal eden od vodij raziskave in profesor univerze College Paul Ekins. »Investitorji v ta podjetja bodo verjetno menili, da bi bil denar bolje porabljen, če bi jim bil nakazan prek dividend ali če bi ga podjetja namenila za razvoj novih, do okolja prijaznih tehnologij za pridobivanje električne energije.«

Če bi se svetovni voditelji na mednarodni okoljski konferenci, ki bo decembra 2015 v Parizu, dogovorili, da bi večino fosilnih goriv pustili neizkoriščenih, bi bilo treba poplačati tiste države, ki jih bo ukrep najbolj prizadel, opozarja ekonomist Michael Jakob. »Če naj bi države v razvoju prepričali, naj prenehajo uporabljati premog, jim je treba ponuditi nekaj v zameno. Ne verjamem, da bodo Savdijci nafto pustili v Zemlji, če za to ne bodo dobili poplačila.«

Celotna svetovna ekonomija bi sicer od preusmeritve vlaganja iz fosilnih goriv v obnovljive vire energije izgubila zgolj 0,06-odstotka pričakovane rasti, še poroča Guardian.