Intervju: dr. Stanka Setnikar Cankar

Vsaj dva velika in pomembna očitka, ki sta nujna dr. Setnikar Cankar, ministrici za šolstvo, je treba zapisati ob intervjuju v Mladini, št. 5. 30. 1. 2015.

1. Ministrica se neposredno in zasebno vtika v delo šol in v delo ravnateljev, usmerja delo inšpekcije.

V Desklah se je dr. Setnikar Cankar pojavila kot rešiteljica problema, zavetnica matere pretepenega učenca, ki sočutno rešuje problem. Ministrica bo materi pomagala najti drugo šolo za njenega sina!

S svojim delovanjem, ki ga zagovarja tudi intervjuju, pa naj ga označuje kakorkoli, prav prostodušno nakazuje, da je ravnatelj kriv, da so razmere na šoli nevzdržne itd. S tem, da je posegla v postopek, je nehote ali celo hote vplivala na odločitev svojih podrejenih (ki v resnici to ne bi smeli biti) in nakazala pričakovanja, kako naj bi preiskovala in odločala inšpekcija in tudi svet OŠ Deskle.

Zanimivo bi bilo uradno izvedeti, in potem tudi preveriti, kdo je dal pobudo za izredni inšpekcijski pregled in kako je bila pobuda uveljavljena – gre za to, da je izredni inšpekcijski pregled presegel predmet izrednega pregleda in da se je prebrskalo in iskalo napake kjerkoli bi pač lahko bile – in so jih tudi našli in tudi zahtevajo sankcije…

Da ne gre za zdrs ministrice, ki bi kot dvakratna dekanja fakultete za javno upravo pač morala do podrobnosti poznati delovanje javne uprave in zakone, in se jih kot ministrica tudi držati, pač pa posebne osebne in gospodinjske »pomoči« šolam, lahko razberemo iz medijev, saj se ministrica dr. Setnikar Cankar ni neposredno vključila samo v reševanje problemov na OŠ Deskle pač pa tudi v zasebnost nesrečnega ravnatelja v Mariboru. V intervjuju z Majdo Juvan je na RTV SLO povedala, da je bil nesrečni ravnatelj pri njej na razgovoru dva dni preden je storil samomor. Ne vemo sicer, kako se je ministrica pogovarjala z ravnateljem – ali je bila strokovna svetovalka za medije ali se je postavila v vlogo vrhovne javne avtoritete za šolstvo ali je imela kakšen poseben predlog ali zahtevo, kaj naj se vendar naredi. Mogoče se je postavila v vlogo terapevtke? Kaj se ve. Upam, da zapisnik o razgovoru obstaja in da bo ministrica za svoj poseg v intimo ravnatelja pač tudi odgovarjala pa čeprav gre za pregrevanje nesrečne zgodbe.

2. Ministrica ne pozna področja, ki ga vodi in ne razume financiranja osnovnih šol in programa osnovne šole, ne pozna dela in nedela ministrstva, ki ga vodi itd…

Gospa ministrica rada poudarja, da je ekonomistka. Morda bi se morala nujno in resno seznaniti, kaj ministrstvo poleg samega sebe še financira, ko govori o varčevanju in svojih res hudih in tudi uspešnih naporih za ohranjanje denarnega blagostanja v sistemu. Glede na to, da ministrstvo verjetno šteje okoli 1800 zaposlenih (skupaj z Zavodom za šolstvo in paraorganizacijami in da poleg tega vzdržuje veliko pogodbenih strank), ki skrbijo za povsem nalaganja dela drugim, da opravičijo svoj obstoj, ima ravno tukaj veliko možnosti za varčevanje … Če bi imela vizijo in ne bi podlegala sindikalnemu in populističnemu diskurzu o denarju, bi vedela, da ne gre samo za denar, da gre za mnogo več. Mogoče bi lahko zagovarjala uspešnejšo in boljšo šolo, utemeljevala manjšo porabo denarja s kvaliteto šol, z učinkovito mrežo šol, mogoče bi lahko utemeljevala in zahtevala preobrazbo šole, ki porabi ogromno denarja za dodatno učno pomoč (pri tem opozarjam, da je izračun, ki ga navajajo mediji, gospa pa ga povzema, povsem napačen), da jo sploh lahko konča četrtina otrok…

Poleg tega pa z varčevanjem seveda ne misli resno, ko trdi, da računa(jo) na večje prihodke v proračunu. Kar pomeni: ne bomo naredili nič, denarja bo dovolj! Za ministrico, ki je ekonomistka in ki skrbi tudi za javni denar in za javno skupno dobro, preprosto porazno.

Kakorkoli, gospa je za zaključek kariere postala še ministrica- po lastni logični izbiri! Mogoče pa bi bila kakšen drugačen logični zaključek kariere lepši in primernejši. Namreč, da bi ne postala ministrica zaradi ministrice pač pa upokojenka zaradi upokojenke.