Tiha nestrpnost

V Sloveniji začenja te dni delovati Svet za odziv na sovražni govor, zastavljen kot neodvisno telo za javno odzivanje na sovražni govor. Odzivanje je pogosto edini način sankcioniranja oblik izražanja, ki širijo, razpihujejo, spodbujajo ali opravičujejo rasno in drugo sovraštvo. Sovražni jeseniški grafit »Ubi sve muslije« je recimo zbudil pozornost in bil prijavljen policiji, sovražni govor pa v javnosti nemalokrat ostane neopažen in nekaznovan.

»Obstaja veliko pojavnosti sovražnega govora, retoričnega zagovarjanja in kratenja človekovih pravic posameznih družbenih skupin, ne da bi bilo to mogoče sankcionirati z instrumenti kazenskega zakonika, torej pravnimi sredstvi,« opozarja Brankica Petković iz Mirovnega inštituta.

Možnost učinkovitega pravnega varstva pred sovražnim govorom je v Sloveniji pogosto samo črka na papirju. Namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek pojasnjuje, da se varuh zdaj ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti uveljavitev pravnega varstva na sodišču žrtvi, razžaljeni na spletu. Podatke o avtorjih žaljivih ali sovražnih komentarjev je v Sloveniji mogoče pridobiti samo, če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za sovražni govor anonimnih komentatorjev tako v praksi ne odgovarja nihče.

Podobno neopažen ostaja sovražni govor politikov, ki je še posebej sporen zaradi dosega njihovih besed, pojasnjuje Rovšek. »To so ljudje, ki imajo velik vpliv na množice, svoje privržence, in s tem homogenizirajo ljudi oziroma jih delijo na naše in vaše,« opozarja. Odziv na sovražni govor politikov je zelo medel oziroma ga ni, to pa vodi v sprejemljivost sovražnega govora – ta postane ne le legitimen, ampak celo zaželen, je prepričan poslanec in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

Splošno sprejete definicije sovražnega govora ni, to pa pomeni, da je meja med preprečevanjem sovražnega govora in omejevanjem svobode izražanja lahko zelo tanka. Upravičevanje sovražnega govora pod krinko svobode izražanja ni neznanka niti v parlamentu. Čeprav je nestrpnih in sovražnih izjav na videz manj, to ne pomeni, da sovražnega govora ni, na kar je opozoril tudi Hanžek na eni od nedavnih sej državnega zbora v odzivu na besede poslanca SDS Ljuba Žnidarja. Ta je v razpravi o zmanjšanju sredstev za Slovence po svetu in zamejstvu dejal: »Nihče se pa ne vpraša, koliko nas stane, ko se na mesec v Slovenijo preseli tisoč tujcev, pa še pod velikim vprašanjem, na kakšen način se ti preselijo. In še eno veliko vprašanje, s kakšnimi dovoljenji se ti priseljenci priselijo. In tudi z vprašanjem, ali je to načrtno delo ali ne.«

Hanžek je opozoril, da to nima nobene zveze z razpravo o rebalansu proračuna, še več – da gre za rasistično izjavo, ki je predsedujoča državnemu zboru ni opazila. »Tukaj se pojavlja rasistični govor, sicer ne, če sem strokovno točen, kričavi rasizem, ampak odklonilni, hladni ali novi rasizem,« je dejal.