O »sporni« zastavi

»Priznati moramo, da so se rojstva odvratne in barbarske fašistične pošasti v Italiji prvi zavedeli ravno slovensko govoreči prebivalci Trsta in Goriške, ki so bili tako surovo teptani. Ti junaki so bili prvi antifašisti v Evropi,« je v govoru na lanski slovesnosti v spomin na padle heroje v Bazovici dejal videmski župan Furio Honsell. Obetajo se spremembe, je sklepal marsikdo – italijanska večina bo spremenila »mačehovski« odnos do slovenske skupnosti.

Že mesec kasneje je desnica zahtevala razrešitev Iztoka Furlaniča, prvega tržaškega Slovenca na čelu mestnega sveta, ker naj bi bil »napačno tolmačil zgodovino«. V intervjuju za časopis Il Piccolo je dejal, da je jugoslovanska vojska osvobodila Trst izpod nacistov, »zato to ni bila nobena nova okupacija, ampak osvoboditev«. Furlaniča so na intervju povabili zaradi predhodnih dogodkov v zamejstvu. Goriški občinski svet je dovolil rabo slovenščine na svojih sejah, in ker v tržaškem mestnem svetu ni dovoljena, so novinarji Primorskega dnevnika Furlaniča povprašali, kdaj bo. »Treba je samo spremeniti poslovnik,« je odgovoril. Dejal je še, da je tistih, ki imajo sovražen odnos do Slovencev, iz generacije v generacijo manj.

A to ni nujno res. »Prav čakajo, kdaj bomo naredili kaj narobe,« pravi Luisa Battistig, predsednica Planinske družine Benečije, lastnice planinske koče na italijanski strani Matajurja. Priljubljena postojanka je na začetku januarja povzročila nesoglasja. Eden od članov planinske družine je na drog, na katerem je po navadi obešena planinska zastava, obesil slovensko zastavo, to pa je izkoristil desničarski svetnik dežele Furlanije - Julijske krajine Roberto Novelli. Dejanje planincev je označil za provokacijo, saj zraven ni bila izobešena italijanska zastava. »Tisti, ki nas poznajo, vedo, da spoštujemo vse ljudi,« Luisa Battistig pojasnjuje, da je šlo za nedolžno napako. »Če že izobesimo slovensko zastavo, sta poleg nje vedno še italijanska in evropska.«

Pri tem je treba reči, da lahko slovenska narodna skupnost svobodno uporablja simbole. Če bi hotel biti deželni svetnik Novelli dosleden, bi moral najprej opozoriti, da na javnih stavbah italijanskih občin, v katerih je prisotna slovenska skupnost, poleg zastav Italije, Evropske unije in dežele FJK večinoma ni slovenske zastave, čeprav bi po zakonu morala biti. Poziv desničarjev k odstopu, je poleg Furlaniča januarja dobil še župan Srednjega Luca Postregna, ki je na Facebooku v odziv na spor zaradi zastave objavil povezavo na pesem Giorgia Gabra Io non mi sento Italiano (Ne čutim se Italijana). Ta predvsem slavi življenje in zaničuje nacionalizem.

»Priložnosti za konsolidacijo desnice ne smemo ustvarjati,« pravi Rudi Pavšič, dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. »Če rabo slovenščine v mestnem svetu omeniš skupaj z vprašanjem, kdo je osvobodil Trst, ne boš prišel daleč. Podobno je z zastavo, za katero večina Benečanov meni, da je šlo pri tem za neumnost. Z dialogom želimo ustvariti prijateljsko okolje in uveljaviti zaščitni zakon.« Protislovensko razpoloženje obstaja in bo obstajalo, a so se razmere izboljšale: »Pred dvajsetimi leti so se te zadeve, te polemike, dogajale vsake tri dni. Zdaj je teh manj.«